Mental Health HIV

Night of alluring glamazons

Tisto, kar vam najbolj prija. Tisto, kar potrebuje vaše telo. Po čemer hrepeni vaša duša. Vdihnite ekstravaganco petkovega večera in odmislite naporen vsakdan. Razvajajte se z dražljivimi skrivnostmi, ki jih ponuja klub Tiffany. Prepustite se. Senzualni glasbi. Brhkim hostesam. Transformirajte se in v sebi prebudite glamazonično bojevnico.

ENG:
Are you a creature with an overdeveloped sense of beauty, glamour, and fashion? Do you worship prestige, enchantment and delicacy?
Stop right there Miss sexy in the city! Night of alluring glamazons is a thing for you. Let’s work that sexy body and dance the night away.

Sing it! Dance it! Love it!

Klub Tiffany – najbolj queer zabava v mestu.

____________________

▲ DJ PAPI ▲ 12.4.2019▲

____________________

Podeljene so Zlate Tifanije 2019!

V soboto, 23. 3. 2019, je Akademija Tiffany podelila Zlate Tifanije 2019. Skupaj z LGBT+ javnostjo se zahvaljujemo vsem nominirancem_kam za njihovo vidno delo in prispevek k življenju LGBT skupnosti. Posebne čestitke pa gredo vsem nagrajencem_kam, ki jim je LGBT skupnost s svojimi glasovi dodelila zlate kipce.

Zlate Tifanije slavijo dosežke LGBT skupnosti in posameznikov_ic, skušajo obujati spomin na preteklo leto in izpostaviti dogodke in osebe, ki so nam najbolj ostali v spominu, v vseh različnih plemenih, ki tvorijo živahno in barvito življenje LGBT skupnosti.

Zlate Tifanije so v svojo sedmo edicijo vstopile prenovljene.

Zlate Tifanije 2019 je izdelal Miha Satler.

Letošnje Zlate Tifanije je vodil Denis Malačič

Nastopali_e so: Anja Hrastovšek, Kristijan Crnica, Luca Skadi in Jan Vehar

Fotograf: Marcel Obal

Posebne zahvale pa tudi prostovoljski ekipi: Katja Filovski, Iris Pokovec, Anemarija Planšak in Matej Tomažin

Še enkrat iskrene čestitke nagrajencem_kam 7. zlatih tifanij.

Nagrajenci_ke Zlatih Tifanij 2019 so:

Peder leta: Blaž Brumen

Lezba leta: Suzana Tratnik

Transpolna in/ali nebinarna oseba leta: Filip Vurnik

Biseksualna oseba leta: Ada Černoša

DJk leta: Papi

Žurerka leta: Matic Grašič

Zlata taška: Helena Reisman

Prodor leta: DJ m00sh

Naj kelnarca: Maja Pahor

Ambasadorka leta: Rozina

Škandal leta: Salome iz kleti ukradejo kolo…

Umetniški dosežki: Predstava Rožnati trikotnik

Žur leta: Salome 50 & Fabulous

Drama Queen: Blaž Brumen

Celebrity leta: Denise Dame

 

Zlata Tifanija za posebne zasluge za skupnost: Kolektiv zavoda TransAkcija

Obrazložitev:

Akademija Tiffany vsako leto podeli Zlato Tiffanijo za posebne dosežke. Ta kategorija je izvzeta iz javnega glasovanja. V lanskem letu je bilo mnogo posebnih dosežkov, ki so pripomogli k izboljšanju življenja LGBT+ skupnosti. In izbira je vedno težka. Prav v vsako od teh akcij je vloženo mnogo kolektivnega truda, poguma in izpostavljanja v javnosti za pravice LGBT oseb. V lanskem letu je v tem pogumu zagotovo izstopal kolektiv TransAkcije. S Transmisijo V in ponosnim protestom skozi center Ljubljane so vihtele zastave in zahtevali uresničitev človekovih pravic transspolnih oseb. V Akademiji Tiffany se vam zahvaljujemo za pogum in vam želimo veliko uspehov na vaši in naši skupni aktivistični poti.

 

Letošnjo prireditev so pripravili: Dušan Pisić, Jernej Škof, Andrej Uzar, Miha Bizjak, Miha Satler, Ivan Tračnik, Luca Skadi, Jan Vasiljevič, Olja Grubić in Blaž Brumen

Supersonique Electronique – Classique

Svežina, nostalgija in pestrost so besede, ki najbolje opišejo sedaj že legendarno serijo elektronskih žurov v klubu Tiffany – Supersonique Electronique. Tokrat v Classique izvedbi.
____________________

▲ SUPERSONIQUE ELECTRONIQUE – CLASSIQUE ▲ 30. 3. 2019▲

▲ DJs: m00sh, Naj, Duki ▲ Go-go dancers ▲

Več: TUKAJ

Petkov Čigumi: George Michael Night

Ste ljubitelj razvpitih incidentov na javnih straniščih in eksotično lepih fantov grških korenin?
Vam je kdo prejšnji božič strl srce? Obožujete supermodele devetdesetih? Ste v osemdesetih zahajali v ljubljansko diskoteko Turist, kjer se je duo Wham v naših krajih vrtel nemara najbolj redno. Pravzaprav stalno.
Seveda govorimo o enem najboljših vokalov v popularni glasbi Georgu Michaelu, ki mu posvečamo petkovo zabavo.
Oblecite svojo najbolj seksi kruzing opravo in se zavrtite v ritmih Club Tropicana, Wake Me Up Before You Go-Go, Careless Whisper, Don’t Let the Sun Go Down on Me, Freedom, Outside….

Več: TUKAJ

 

Supersonique Electronique – Classique

Svežina, nostalgija in pestrost so besede, ki najbolje opišejo sedaj že legendarno serijo elektronskih žurov v klubu Tiffany – Supersonique Electronique. Tokrat v Classique izvedbi.
____________________

▲ SUPERSONIQUE ELECTRONIQUE – CLASSIQUE ▲ 30. 3. 2019▲

▲ DJs: m00sh, Naj, Duki ▲ Go-go dancers ▲

Več: TUKAJ

Tiffany ARTikulacija: Rožnati trikotnik

Vljudno vabljeni_e na četrto Tiffanyjevo Artikulacijo, kjer bomo vstopili_e v gledališke vode, saj bomo gostili ustvarjalce_ke predstave Rožnati trikotnik.

Predstava, ki je nastala v koprodukciji Društva ŠKUC, Cankarjevega doma in Zavoda kolaž je doživela svojo premiero decembra 2018.
Tematizija poboj LGBT oseb, ki so bile v predvojni Nemčiji označene z rožnatim trikotnikom in s tem tudi obsojene na delo in smrt v taboriščih. Skozi to ljubezensko zgodbo spoznamo kruto zgodovino pobojev LGBT oseb in se potopimo v njihovo bolečino in upanje na boljši jutri, ki tudi v današnjem času nosi pomembno sporočilo o nenehnem bojevanju proti zatiranju

Več: TUKAJ

Rok Kravanja: *arija*omagaj

“Moja želja je velika.
*al mi je. Zelo mi je *al.”

“Če ne *ukam, *asturbiram. Če *ukam, običajno ne *enetriram, v glavnem *enetrirajo vame. *afam zmeraj in z velikim užitkom. Majhne *urce, upognjene *urce, tetovirane *urce, pirsane *urce, stare in mlade *urce, enkrat tudi gigantskega črnega *urca. Rad se po*ukam z neznanci na javnih straniščih. Nezaščiten. Največkrat *ukam z več tipi naenkrat. Redno prakticiram *ukkake, *isting, *issing, vse hkrati. Nezaščiten. Najrajši *rkam dva *urca hkrati, medtem ko *afam tretjega in imam četrtega v *iti. Nezaščiten. Moja največja želja: dva *urca hkrati v moji *iti. Priznam, da še zmeraj nisem *eksualno potešen. *al mi je. Zelo mi je *al.”

Performas je bil zasnovan v laboratoriju Vie Negative za uprizarjanje – VN Lab.

Več: TUKAJ

Zlate Tifanije: After party

 

Z velikim pompom napovedujemo 7. podelitev Zlatih Tifanij, nagrad za posebne dosežke na LGBT+ sceni v preteklem letu.

 

Vabljene_i, da se nam pridružite na super zabavi, ki bo sledila po podelitvi Zlatih Tifanij, predvidoma ob 22:30. uri.

 

Poleg odlične zabave boste imele_i to noč priložnost pokramljati in se poveseliti z nominiranci_kami in dobitniki_cami Zlatih Tifanij.

Več: TUKAJ


March in to spring

Oh, ta marec! Moji hormoni norijo kot oboževalke Justina Bieberja. Pomlad me razganja in ne vem, kje naj potešim to globoko željo po divjih avanturah. V Tiffany grem! Tam je toliko erotike na dveh nogah, da kar medlim ob porednih mislih na vroče meso, ki me bo obdajalo.

Več pa: TUKAJ

Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Gre za avtorjevo petnajsto pesniško zbirko. Medtem ko je prejšnja zbirka prinašala družbeno-angažirane pesmi in nekakšen osebni prerez zgodovine zadnjih petdesetih let, se nove pesmi napajajo iz sanj. Sanj z znanimi in neznanimi ljudmi, ki so avtorju prečili življenjsko pot. Nekateri so mrtvi, drugi živi, a se prepletajo, tako da to niti ni več tako pomembno. Formalno gre ponovno za že prepoznavno prozno pesem ali pesemsko prozo.

 

odlomek /

 

Hodim po cesti. Okoli mene polno ljudi. Smejijo se, plešejo, mahajo z zastavami, vzklikajo gesla, žvižgajo s piščalkami, premetavajo me sem in tja. Izmuznem se v stransko ulico in po stopnicah v klet. Tu je mir. Par stolov v vrstah, ljudje gledajo igralce, ki se molče premikajo po odru. Prizorišče se v trenutku spremeni v mračen nočni klub. Plešem. Malo me zanaša. V nekaj se zapletem. Neka roka me močno prime in odločno slišim: Gospodični se ne hodi po volančkih! Prestrašeno pogledam v obraz tik sebe, z dolgimi črnimi lasmi. Jean Genet, me prešine. Ona pa bevskne vame: Samo poglej se, candra mala, le kdo te bo kupil?, se zareži in se elegantno obrne s svojo rdečo krinolino. Tečem na stranišče. Šele v ogledalu vidim svoje dolgo črno krilo, vlečem ga dol, spustim vodo in se drgnem po obrazu. Šminka kar noče z mene. Snamem lasuljo, vrnem se v hlačah in srajci. Vidim ga, tudi on je zdaj v hlačah, pleše z mornarji v kratkih majicah. Sedeva za mizo. Kadi. Zdaj še ne moreva oditi, mi šepne, zunaj je polno novinarjev, in teh mornarjev ne smeva razjeziti. Poglej, vsak ima za pasom nož. Kima jim in se smehlja, ko se vrtijo v nekakšnem obrednem plesu okoli naju. Dokler jih ne odrinejo drugi, s črnimi maskami čez obraz. S kože jim kaplja znoj, zvlečejo naju v drugo sobo, naju podrejo na tla, nama dvigajo krilo, vlečejo dolge lase, z velikimi jeziki ližejo šminko z ustnic.

/ Jean Genet /

 

 

Izgubljam se med visokimi stolpnicami. Nikjer nikogar. Gledam številke, kot po naključju najdem prava vrata, lezem nekam gor, on mi že odpira. Sedem za majhno kuhinjsko mizo, tako tesno je vse. Pred mene razvršča različne podobe. Vzemi, vse vzemi, kar ti je všeč, ponuja. Sključeno sede na drugo stran. Ne vem, kaj naj z vsem tem. Za hrbtom neki zvoki, kot kihanje. Ozrem se. Samo mačka sta, me pomiri. Dvigne se, odpre balkonska vrata, jaz pa mu gledam čez rame. Balkon je pokrit s platnom, na tleh napol ležita dva fanta, vsak na svoji strani. Nimata kje spati, reče, notri pa ni prostora. Lahko enega vzameš. V trenutku se slika obrne. Vozim džip. Pojma nimam, kako naj prestavljam ročico. Spet sedi poleg mene. Le daj, le daj, me bodri. Mašina kašlja, pot je luknjasta, polno prahu se dviga za nama. Vijugam po njej, premetava naju, in zadnjega grička ne zvozim. Hodiva po pesku, ko prideva do vrha, je pod nama strašno široka reka, voda je rjava, sploh se ne vidi na drugo stran. Na bregu leži krokodil s svojim mačkom. Bel mu čepi na hrbtu in si liže tačke. Krokodil se ne upa premakniti, samo kdaj pa kdaj odpre eno oko. Ko naju maček zagleda, se dvigne, pretegne in počasi spolzi na tla. Tedaj se krokodil le premakne, odrine se z nogami in že izginja v blatno vodo. Stopiva navzdol k mačku, od nekod potegne aparat in začne slikati vse naokoli, mačka, nevidnega krokodila, grmovje za nama, pa tudi kakih deset fantov, ki so se zdaj prikazali, se vrešče zagnali v vodo, ne predaleč, samo do kolen, ker je v reki polno nevarnih živali. Njihova temna koža se sveti v soncu, posuta je s kapljicami in bije se z belo cunjo, ki jo imajo zavezano okoli pasu. Obračajo se stran, zakrivajo obraze, ko pa stopi bliže k njim, se obrnejo, režijo se v objektiv, da reče: Pa saj to je raj.

/ Frenk Fidler /

 

Končalo se je ljudsko rajanje in zasedli smo veliko staro vilo sredi mesta. Reklo se ji je Titova vila. Ogromno pritličje je bil en sam prostor, s stebri, vse je bilo v belih ploščicah, kakor kopalnica, ali bazen. V nadstropje se ni dalo, ker ni bilo nikjer nobenih stopnic. Rudi je prinesel veliko škatlo in bila sta še dva pomagača s kopicami plošč. Vse je razpostavil v kotu in že je zadonela glasba. Noro smo plesali, lovili ravnotežje po spolzkih tleh. Na vratih se je pojavila Marjana Deržaj in rekla: Joj, šla sem mimo in slišala, da so tu veseli ljudje. Začela je peti in se zasukala sredi vse te množice ljudi, vsi smo peli z njo, se vrteli in nazdravljali. Naslednji dan so prišli uradni ljudje, s papirji, da nas bodo preselili v primernejši prostor. Pobrali smo svoje stvari in jim sledili. V drugi zgradbi je bilo veliko stopnic, polno pisarn in vrat. Rudi je vlekel svojo torbo s ploščami po hodniku in ponavljal: Tu se bo samo računalo, tu se bo samo množilo. Žalosten je sedel na koncu hodnika. Nismo vedeli, kaj naj mu rečemo. Visoka lepotica v dolgi rdeči obleki se je postavila predenj, zavihtela roki v zrak, da zapleše, in z globokim glasom rekla: Maestro, muzika! Tedaj je oživel.

/ Rudi Reinhardt /