8. festival Lezbična četrt

Prihodnost je leztopija

Med 24. do 29. majem 2022 bo v Ljubljani potekal že osmi festival Lezbična četrt v okviru Društva Škuc. Letošnji festival obeležuje kar dva jubileja, saj lezbično gibanje praznuje petintridesetletnico, Škuc pa petdesetletnico delovanja. Vrhunec festivala bo zagotovo koncert razvpite aktivistične skupine Pussy Riot na Letnem vrtu Gale Hale v četrtek, 26. 5. 2022 (Škuc-Ropot, Dirty Skunks, Punk Rock Holiday).

Festival Lezbična četrt se bo otvoril v Slovenski Kinoteki z izborom kratkih filmov z lezbičnimi tematikami, ki so jih posnele slovenske režiserke. Filmi, nastali po letu 2008, so bili sprva predvsem aktivistična pričevanja, a tudi gverilski odzivi na lezbofobijo, nevidnost lezbijk, nasilje in diskriminatorne prakse v Sloveniji. Na ogled bodo filmi Homo-risk (2008) in PrvovrstniDrugi (2009) kolektiva Vstaje Lezbosov, Lezbični klub v vsako vas Vesne Vravnik, filmi Maše Zie Lenárdič in Anje Wutej: Disconnected (2018), Not Your Ordinary Sister (2009) in Pussy Cruising (2021), raziskovalno-aktivistični projekt I Am That Lesbian Your Mother Warned You About (2014) režiserk Eve Kokalj in Petre Hrovatin ter film Simone Jerala Stanovanje št. 4 (2012).

Rdeča nit letošnjega festivala Lezbična četrt je leztopija, torej lezbična prihodnost, ki jo je v heteroseksistični in patriarhalni družbi treba vedno razumeti kot radikalno nemogočo utopijo. O lezbičnih iniciativah, ki so od konca osemdesetih let pa do danes pretendirale k oblikam alternativnih lezbičnih skupnosti v Sloveniji, bomo spregovorile_i tudi na okrogli mizi ob jubilejni petintridesetletnici lezbičnega gibanja.

Na literarnem področju bodo oblike leztopije ubesedili prispevki z literarnega poziva o leztopijah in pa eseji povabljenih avtoric v novi številki biltena Lesbozine. Literatura ostaja pomembno področje boja slovenskega lezbičnega aktivizma, kar bomo poskusile ujeti tudi na praktični delavnici Izmenjevalnice zgodb: kvir edišn, v Bralnem klubu: Zvok ženskih korakov pa vas bomo povabile_i k branju kratke zgodbe iz zbirke Hrup iz lope irske pisateljice Mary Dorcey.

Vprašanja optimizacije iskalnikov (npr. google), ki v slovenščini še vedno prikazujejo vsebine vprašljive kakovosti o LGBTIQ+ temah, se bomo lotile_i na delavnici Digitalnega aktivizma, prostor za psihodramsko spontanost in skupno kreativno razmišljanje o naših identiteah pa bomo odpirale_i na Psihodramski delavnica: leztopija lezbičnosti in skupnosti.

Festival se bo zaključil z zabavo ob izidu Lezbozina in s tradicionalnim nedeljskim Astrobrančem.

PROGRAM <

33K4 Roza

K4 Roza, ki se bo zgodila v PETEK 20. maja, obljublja nepozabno kvirovsko izkušnjo in pravi mednarodni epicenter drag energij. Tokrat poleg različnih glasbenih src in okusov združujemo kar dva drag šova. V Zorici bomo gostili zaključek edinega drag tekmovanja v Sloveniji in okronali Majsko kraljico, ki pa se bo že čez nekaj ur pridružila zasedbi kraljic iz Slovenije, Srbije in Italije v šovu Eat your make-up!

 

Zorica (20.00 – 22.00)

Finale Majske kraljice*:

Iza Kunt               Mentalika           Vera Vulva

Dia Vulva            Jenna Dick           Dorijan Mavrični

Filler Queens:

Paradoxa            $inoka                    Eric Dagger

 

* Majska kraljica 2022 – trenutno edino tekmovanje za drag kraljice in kralje v Ljubljani. Na tekmovanju se bo predstavilo 6 zelo različnih drag performerjev, ki bodo iz tedna v teden dokazovali svojo zaslužnost naslova “Majska kraljica 2022″. Pridruži se nam v maju 2022 in podpri svojo favoritko/favorita. Več o Majski kraljici -> https://www.kulturnicenterq.org/majska-kraljica-2022/

 

Klub K4 (22.00 – 05.00)

Veliki (pop/house): SunnySun, Lara Lens

 

Eat your makeup!** Pričetek ob polnoči.

Zmagovalka_ec Majske kraljice

Lux (Italija)         Kvarcna Ruza (Srbija)     Aurora (Srbija)

Alex Elektra (Srbija)        Patricia Vulva

MC Viktorija von Fukenstein

 

Mali (techno): Kathron, Dj Markyyy, Filip

VJ 5237

foto: Marcel Obal

Artwork: Vera Vulva

 

** Eat your make up! Organizira kolektiv Pink. The Underground v Društvu ŠKUC z namenom promocije in podpore kraljicam in kraljem draga.

______________________________

KLUB K4

Kersnikova 4, Ljubljana

www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:

Majska kraljica: 8€

Klub/Eat your make up!: 10€

Combo: 15€

INFO: info@klub-k4.si

GARDEROBA / LOST & FOUND

k4garderoba@gmail.com

Organizator:

Društvo ŠKUC // Pink. The Underground

www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground

INFO: info@skuc.org

Brane Mozetič: Aktivistovi zapisi

Pri založbi Škuc je v zbirki Lambda izšla nova knjiga nagrajenega avtorja Braneta Mozetiča, Aktivistovi zapisi.

 

»25. junija 2009 je osem ali devet fantov, oboroženih s palicami, kamenjem in z baklami napadlo cafe Open. Tri so le uspeli spraviti na sodišče, kjer so sicer obžalovali dogodek, so pa vseeno trdili, da so ravnali prav in da so imeli pravico povedati svoje mnenje. Zakaj bi ga vendar lahko samo mi. Šel sem na prvo obravnavo, hotel sem jih videti v obraz. Ko smo se vpisovali na recepciji sodišča, je bilo tam še kup mladih fantov. Potem pa se v dvorani sploh niso pojavili. Ali so se ustrašili fotoreporterjev, morda so prišli le podpret obdolžence ali pa so jim prišli s svojim prihodom zagrozit, da ne bi izdajali drugih. In res, trije niso izdali nobenega drugega. Trdili so, da jih poznajo le bežno, da nimajo pojma, kako se imenujejo in kje živijo. Med zaslišanjem so bili zelo samozavestni, celo rahlo posmehljivi in arogantni. Seveda, saj so bili del zmagovite večine. Ki se strinja, kot je nekdo napisal na forum: A zdaj pa še pedra ne morem na gobec, al kaj? Marca naslednje leto je te fante, ki so se pripravili, se maskirali, naredili načrt, se oborožili in prišli izrazit svoje stališče, sodišče obsodilo na leto in pol zapora. 20. marca je pred sodiščem potekal protestni shod proti tej krivični kazni. Več kot sto v glavnem mladih fantov, v črnini, s kapucami, tudi s črnimi rutami preko ust. Opazoval sem jih. Spominjali so na anarhiste, a so bili prej črnosrajčniki. Mirni, tihi, in nekako grozljivi. Vedeli so. Nekdo je na forum zapisal: Prišel bo dan, ko bodo ti trije mladi dobili spomenik! Seveda so se pritožili in na koncu bili oproščeni, menda so celo dobili odškodnino. Saj so to fantje te države, tega sistema, te zakonodaje, to so vendar otroci sodišča, zakonov, ustave, svetovnega reda – in ti si skrenil s te poti, nikoli ne boš zmagal v tožbi.«

 

 

Spletni nakup

K4 Roza

Sobota, 16. 4. 2022, ob 22.00. Klub K4, Ljubljana

Ni lepšega glasnika pomladi kot tradicionalna velikonočna K4 Roza. Z močnim priokusom berlinske klubske scene kvirovske energije ponovno vstopajo v klet na Kersnikovi 4. Za mešalnimi pulti se bodo zvrstili Ady Toledano, David Elimelech, Geoffrey LaRue in Duki.

Na velikem flooru smo za vas pripravili berlinski clubbing vibe!

Ady Toledano je svojo kariero začel v Tel Avivu. Znan po svojem prepletanju žanrov, s katerim ustvarja nove elektronske zgodbe, je kaj kmalu postal stalnica znanih berlinskih klubov in partijev, kot so TrashEra, Members, Homopatik/Buttons, Tel Avivski PAG, newyorški Carry Nation in razvpiti Tresor. Poznan pa je tudi kot rezident v berlinskem kvir kolektivu RIOT.

Poleg njega bo nastopil wunderkind telavivske kvir elektronske scene David Elimelech, znan po svojih nastopih v številnih klubih od Alphabeta do Berghaina, v katerih ga odlikuje njegov osebni pristop do oldschool housa z zvoki Chicaga, Detroit in New Yorka – s ščepcem disca in tehna. Priča boste njegovemu poklonu klubski kulturi in njenim izvorom.

Na malem flooru pa bo za ljubitelje “srečnejših” časov, hi enegry in disca kraljeval_a Geoffrey La Rue, DJ_ka in vizualna_i umetnica_ik, ki ga_jo odlikuje neizmerna strast do disca in umetnosti. Kot sam_a pravi: Zakaj pa ne?

V disco floor vas bo uvodno popeljal Duki, ki popularno glasbo spremlja že od malih nog, že skoraj desetletji pa vrti glasbo izključno na LGBT žurih. V tem času se je posvetil pop glasbi in njenemu prepletu z gejevskimi plesišči.

Veseli bomo vašega obiska!

Veliki / main floor:

Ady Toledano

David Elimelech

 

Mali / bar floor: Disco

Geoffrey LaRue

Duki

 

VJ 5237

foto: Marcel Obal

Artwork: Blaž Rojs

___________________________

KLUB K4

Kersnikova 4, Ljubljana

www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE

Predprodaja/Presale: 10€ -> https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1151051.html

Na dan dogodka: 15€

INFO: info@klub-k4.si

K4 Roza

Pozor! Začenja se nova sezona roza sobot v ljubljanski kleti. V soboto, 19. marca 2022, jo ob 22. uri odpiramo z znanimi obrazi domače LGBT scene. Na velikem flooru vas pričakujeta dolgoletna prijatelja popularno obarvanih kvir plesišč Marino in Naj, ki bosta ritem usklajevala z udarjanjem petk ob plesni pod ustvarjalk velike Drag Show Extravaganze! V njej združujejo moči prva dama novega vala slovenske dreg scene Babsi Adler, mariborske kraljice House of Vulva in “nikoli brez besed” MC Viktorija von Fukenstein.

V tehno zatočišču za vse ljubitelje trših ritmov pa se bodo na malem flooru zvrstili dobro znani ustvarjalci temnejših plesišč: Electrosaurus, Thon Klad in GF Shōyu.

Veseli bomo vašega obiska!

Veliki: pop/house 
Marino
Naj

Drag show extravaganza:
Babsi Adler
Patricia Vulva
Vera Vulva
Dia Vulva
MC Viktorija von Fukenstein

Mali: tehno

Electrosaurus
Thon Kland
GF Shōyu

VJ 5237
Artwork: Blaž Rojs
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com
Organizator:
Društvo ŠKUC // Pink. The Underground
www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground
INFO: info@skuc.org

Binyavanga Wainaina: Nekega dne bom pisal o tem kraju

Binyavanga Wainaina (1971–2019) je bil kenijski pisec in novinar. Že kot študent je pisal potopise in o afriški kuhinji (kasneje je zbral 13 000 afriških receptov). Leta 2002 je bil nagrajen za kratko zgodbo in v istem letu je ustanovil literarno revijo Kwani?(In kaj potem?). Od tedaj je govora o afriški umetniški revoluciji ali celo o renesansi, revija pa je postala pomembna platforma za pisateljice in pisatelje iz Afrike. Binyavanga je začel redno potovati, kar še toliko bolj velja od leta 2006, ko je v reviji Granta izšel njegov esej How to write about Africa. Pisal je za Vanity FairGranta in New York Times, vodil pa je tudi Center za afriške pisatelje in umetnike Chinua Achebe na Bard College. Leta 2011 je izdal avtobiografski roman Nekega dne bom pisal o tem kraju, ki je njegova edina literarna knjiga. Javno se je deklariral kot gej leta 2014 ter objavil esej, ki ga je označil za »izgubljeno poglavje« avtobiografskega romana. Umrl je maja 2019 v bolnišnici v Nairobiju. Družina je sporočila, da ga je od leta 2016, ko je na twitterju oznanil, da je hiv pozitiven in »srečen«, že nekajkrat zadela kap, tokrat pa je bilo usodno.

Njegovo pisanje je znano po ekonomičnem in hkrati sugestivnem izrazu. Kritiki težišče najdejo v jeziku. Ne skuša pisati o Afriki, čeprav se geografsko osredotoči na Kenijo, Južno Afriko in Ugando, in na ta način tudi njegovo avtobiografsko delo ni toliko zgodba o določeni deželi ali celo o kontinentu, kot je zgodba o jeziku in o možnostih, ki jih ta ponuja. Jezik je resda glavni lik, predvsem v smislu razgrinjanja večjezičnosti, ki obstaja v Keniji. Sam celo zapiše, da je za urbano Kenijo značilna razcepljena osebnost: avtoriteta, izobrazba, mednarodna komunikacija potekajo v angleščini; nacionalna vez v kisvahiliju; vaščani ter urbani nostalgiki pa komunicirajo v številnih maternih jezikih.

Komentiranje, kaj je moč izreči v določenem jeziku in kaj ostane zamolčano, je tisto kar osredinja roman, in to kljub temu, da se ta od središča odbija v najmanj treh, štirih krogih. V prvem krogu vidimo Binyavango kot odraščajočega kenijskega dečka, nato mladeniča, ki eksperimentira in izživlja študijska leta v Južni Afriki, nato odraslega moškega, ki se vrača domov, in nenazadnje že uveljavljenega pisatelja, ki zaključuje študij kreativnega pisanja v Ameriki. Kljub temu roman ni klasična memoarska proza, iz njega še vedno razberemo določeno naelektrenost, ki je posledica ne toliko kontekstualizacije še tako intimnega doživljaja, kot pa fine, tople človečnosti in nepoveličevalne iskrenosti.

Prevedla Gabriela Babnik Ouattara, avtorica petih romanov in zbirke kratkih zgodb, ter tudi nekaj radijskih iger. Magistrirala je iz postkolonialnih študij in prevedla romaneskni opus nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie.

Spletni nakup

Tom Veber: Do tu sega gozd

Pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je nastala v času, ko so temeljne človekove svoboščine in pravice ogrožene in zamejene. Utesnjenost in iskanje poti za dostojno življenje v temelju določata njegov pesniški glas, ki pravi »lahko se premikam / lahko sem svoboden / pa čeprav / le od meje do meje«. Ker se zaveda, da posameznik nima dovolj moči, da bi spreminjal meje in širil prostor demokratičnega sobivanja, se obrača k soljudem. Drugi, ki jih nagovarja, so njegovi ljubimci, mama, babica, pesmi pa se razpirajo tudi govorici drugih slovenskih in tujih pesnikov, francoskega slikarja in slovenskih strokovnjakov za protikoronske ukrepe.

Pesmi slikajo sodobno družbeno realnost, toda njihove teme so večne: posameznikova identiteta, ljubezen, erotika in nasilje. V središču je homoerotična ljubezen, včasih nazorno poltena, spet drugič skrivnostna in hrepenenjska. Ker ljubezen ne pozna meja, v pesmih prav vsak bralec lahko odkrije odtenke lastnega čustvovanja in čutenja, toliko bolj, ker avtor uporablja izredno bogat emocionalni register in se ne sramuje razkrivanja svoje zasebnosti.


Večina pesmi je izrazito tenkočutnih in liričnih, taki so tudi dokumentaristični prizori urbanega vsakdana, ki prehajajo v sinestezije, proti koncu zbirke pa nas v nekaj družbenoangažiranih pesmih preseneti agresiven jezik, ki ga pri Vebru nismo bili vajeni. Z njimi bralca predrami iz otopelosti, v katero ga sili neoliberalna propagandna iluzija, ki zakriva resničnost homofobnega in do vseh marginaliziranih skupin vse bolj sovražnega sveta. Vebrova poezija noče biti udobno zatočišče, ampak je neposredna zato, ker tudi od bralca terja kritično držo.

Velikokrat se Vebrove pesmi gibljejo na čutnem in spoznavnem robu, saj ne pristajajo na svet, kakršen je, ampak ga želijo razpreti novim možnostim. »Morda bi ljubil drugače / v drugem jeziku,« se sprašuje pesnik in s tem, ko ljubezen in medčloveške odnose osvobaja utečenih konvencij in dogem, nagovarja tisto najbolj ranljivo v nas in nas poziva k skupnemu trudu za drugačen, boljši svet.

Igor Divjak

Spletni nakup

Knjižne novosti v zbirkah Vizibilja in Lambda

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč (Škuc Lambda, 2021)

Nataša Velikonja (1967) se po udarni zbirki Preveč vljudna tokrat vrača v zavetje intimnejše poezije, a se je loteva skozi novo perspektivo iskanja ljubezni v kaotičnem urbanem okolju, prepredenem z nepomembnimi, krhkimi vezmi. Zbirko Prostor sred križišč sestavlja sedem sklopov, ki so zastavljeni konceptualno in zarišejo jasen dramaturški lok od začetne bojazni, da se »ljubezenske zgodbe vedno končajo«, do sklepnega spoznanja, da »ljubezen ni osama«. Ko se prvič srečamo s pesniško subjektko, se zdi odčarana, celo izgubljena in prestrašena, saj se med verze plazi slutnja samote sredi množic (»živim v družbi, / pišem o samoti«). Vseeno se v drugem sklopu začne odpirati dvojini in obenem izkazovati ranljivost (»odpišem, da kadim in pijem kavo in gledam stolpnico tule čez / in upam, da se lahko pozdravim samo od tega, / odpiše, človek se pozdravi točno tako«). Ljubimki se najdeta na prelomu med bolečino in upanjem, zdravijo ju nežna, mehka medsebojna dejanja, kot je prinašanje kave in posladkov – čeprav na videz neznatna, še kako nujna. Počasi si ustvarjata lasten prostor sred križišč, kjer bosta lahko v miru in brez slabe vesti zrli v oči ljubezni. Vseeno se v tretjem sklopu govorka za hip vrne v družbeni kontekst, ob tem pa priznava, da je vedela, da bo vseskozi preveč vljudna – s tem prejšnjo zbirko pozicionira in tudi že prestane. V osrednjem delu zbirke se dogaja prebolevanje preteklosti, v kateri je gneča, da bi nastal prostor za novo. Po razgaljenju sledi izgubljenost, ko »ni več nikogar, da bi ga objela«, a se v naslovnem sklopu nad to povzdigne, da bi našla pot do nje (»hodim morda prav k tebi«). Odnos se nadalje razvije do skupne selitve odhoda v eksil v zadnjem sklopu, ko skupaj sredi družbe najdeta miren kotiček samo zase in govorka pove, da lahko »kadarkoli odpreva vrata«. Prelepa sodobna serenada, zasidrana v močno poetiko Nataše Velikonja, nas s svojim tekočim in gibkim slogom zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved, v kakršno po navadi ne dobimo vpogleda, če ni naša lastna; vrata se namreč rahlo odškrnejo in postanemo neslišni in spoštljivi opazovalci miline sredi kaosa vrvečih križišč.

Veronika Šoster

Iván Monalisa Ojeda: Ista štimunga, forever (Škuc Lambda, 2021)

Iván Monalisa Ojeda se je rodil ob koncu šestdesetih let v južnem Čilu in odraščal pri jezeru Llanquihue. Študirala je gledališko umetnost na Univerzi v Santiagu, po diplomi pa je šla živet v New York. Poleg kratkih zgodb piše članke za revije ter gledališke igre. Je tudi performerka. Letos je izšel angleški prevod njenih zgodb Las Biuty Queens, s predgovorom Pedra Almodóvarja, v kinematografe pa je prišel dokumentarec Monalisino popotovanje, režiserke Nicole Costa. Zase ima najraje zaimek on/ona, saj se prepoznava tako v moškem kot v ženskem spolu.

Ista štimunga, forever, njegova oz. njena prva zbirka kratkih zgodb, je oda prijateljicam noči in nočnim pticam New Yorka, zlate jame barov, klubov, sosesk in stanovanj, kjer transvestit ponudi nekaj utehe smrtno bolnemu nesrečnežu, ki živi z mačko, in transseksualec naredi napako, ko se zaljubi v svojo stranko; kjer en spolni delavec išče navdih za pisanje v »Tini Turner«, drugi pa postane ljubimec in očetovska figura soseda razpečevalca; kjer ena priseljenka očisti stanovanje pozabljeni legendi scene, druga pa zasluži na tisoče dolarjev tako, da zasužnji bogatega poslovneža, ki je v svojem vsakdanu navajen ukazovati drugim.

S slogom, ki je prav tako natančen in osredotočen, kot zahteva preživetje v velemestu, nam fluidnost teh zgodb razkriva, da za zakonom denarja – za tarifami in napitninami, za poživili in prekrokanimi nočmi – plapola večbarvna, zabavna in večjezična zastava tistih, ki se složno, pa čeprav vsaka po svoje, zoperstavljajo takim in drugačnim nevarnostim.

Podnaslovni in književni prevajalec Luka Pieri je v italijanščino prevedel izbor kratkih zgodb Suzane Tratnik z naslovom Massima discrezione. Med drugim je sodeloval pri ustanovitvi revije Narobe, za katero je pisal filmske recenzije ter prispevke s področja glasbe in književnosti. V slovenščino je prevedel uspešnico Ordesa nagrajenega španskega pisatelja Manuela Vilasa ter hvaljeni knjigi Izbira in Dar priznane psihoterapevtke in predavateljice, ki je preživela holokavst, Edith Eger.

Nataša Velikonja: Poezija še vedno ni luksuz (Škuc Vizibilija, 2021)

Knjiga z naslovom Poezija še vedno ni luksuz sociologinje, pesnice, esejistke in prevajalke Nataše Velikonja predstavlja nabor njenih razprav, esejev in kolumn, objavljenih v zadnjih letih v različnih literarnih in drugih medijih v Sloveniji, skupno šestnajst prispevkov. Njihova skupna točka je ukvarjanje s sodobnimi vidiki literature, literarne produkcije in percepcije v presečišču z vprašanji o literarni, pa tudi družbeni robnosti oziroma središčnosti, partikularnosti oziroma občosti različnih literarnih naracij. Poseben poudarek je na analizi družbene in umetnostne pozicije sodobne homoseksualne literature.

Gre za šesto esejistično zbirko Nataše Velikonja. Spremno besedo h knjigi je prispevala pesnica, skladateljica in sociologinja dr. Nina Dragičević, ilustracijo na naslovnici pa ilustratorka Samira Kentrić.

Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Objavila je sedem knjig poezije ter šest knjig esejev in znanstvenih razprav. Od leta 1995 ima status pesnice / književnice, kritičarke na področju umetnosti in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Je članica Društva slovenskih pisateljev, sicer pa deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji. Leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado, v letu 2018 pa z mednarodno literarno nagrado Kons.

37. festival LGBT filma

Znan je program 37. festivala LGBT filma, ki bo letos od 11. do 19. decembra potekal Ljubljani, Bistrici ob Sotli, Slovenj Gradcu, Mariboru, na Ptuju, v Kopru in Idriji.

V Ljubljani bosta v času festivala potekali brezplačni delavnici: 12. 12. z režiserko Nicole Costa, 18. in 19. 12. pa z režiserjem Janom Soldatom – prijava je obvezna na ales.festival@gmail.com

Programska zgibanka: 37. festival LGBT filma

CD, Kosovelova dvorana

sobota, 11. 12.

18.00 Sestre (Sisters), Slovenija, 2021, 23’
Dekleta fantovskega videza, vedno oblečena v ohlapne sive trenerke, trenirajo borilne veščine in se držijo zase.

Prelomi (La fracture / The Divide), Francija, 2021, 98’, ap, svp
Lezbični par Raf in Julie med razhajanjem doživi še več stresa, ko se na večer demonstracij Raf znajde v bolnišnici, kamor pripeljejo tudi poškodovane protestnike. Film je prejel Queer palmo na letošnjem cannskem festivalu.

Kinodvor – odprtje!

21.00 – Vse te senzacije v mojem trebuhu (Sve te senzacije u mom trbuhu /All Those Sensations in My Belly), Hrvaška/Portugalska, 2020, 13’, svp
Matia si med tranzicijo spola prizadeva navezati pristne stike s strejt moškimi.

Monalisino popotovanje (The Journey of Monalisa), Čile/ZDA, 2019, 88’, svp
Igralka in režiserka Nicole Costa po sedemnajstih letih vzpostavi stik z Ivánom Ojedo, svojim starim čilskim prijateljem iz časov kolidža. Takrat je bil Ojeda nadarjen gledališki režiser in dramatik, ob srečanju pa se pokaže, da se je tako rekoč iznašel na novo. Zdaj ji je namreč ime Monalisa, dela pa kot seksualna delavka na njujorških ulicah. Po projekciji pogovor z režiserko in z Monaliso (ki bo tudi podpisovala svojo knjigo zgodb).

Slovenska kinoteka

nedelja, 12. 12.

16.30  Spored kratkih:

Pussy Cruising, Nemčija, 2021, 8′, ap
Kako bi bil videti lezbični kruzing? Film nas duhovito popelje na vznemirljivo potovanje med fantazijo in stvarnostjo.

Pokaži mi svojo roko & Daj no (Show Me Your Hand & C’mon), Slovenija, 2020, 5′
Čarovnici iščeta še zadnjo čarobno žogo. Tri že imata.

Above the City, Kazahstan/Rusija, 2021, 30′, ap
S prihodom v novo šolo in z druženjem s sošolko Jenjo začne Ajdana odkrivati svoja čustva.

Eden, Belgija, 2020, 17’
Nemirni mladenič blodi po gejevskih zbirališčih velikega mesta.

18.30 Onkraj obzorja (Le milieu de l’horizon / Beyond the Horizon)Švica/Belgija, 2019, 92’, ap, svp
Trinajstletni Gus preživlja počitnice doma na kmetiji in pomaga očetu, njegova mama pa preživlja vse več časa s prijateljico Cécile, ne da bi se menila za vaško opravljanje. Nagrada za najboljši švicarski film.

20.45 Narcis in Zlatoust (Narziss und Goldmund / Narcissus and  Goldmund)Nemčija, 2020, 110’, ap, svp
V srednjem veku oče pošlje mladega nemirnega sina Zlatousta v samostan, kjer naj bi se spokoril za materine grehe. Tam sreča Narcisa. Adaptacija kultnega romana Nobelovca Hermanna Hesseja.

ponedeljek, 13. 12.

17.30 Hoditi z Amber (Dating Amber), Irska, 2019, 92’, svp
Na Irskem sredi 90-ih prijateljujeta najstnika Eddie, ki želi po očetovi poti v vojaško službo, in Amber, ki sanjari o preselitvi v liberalni London. Da bi utišala šolske opravljivce in ugibanja o spolni usmerjenosti, se delata, da sta par.

20.00 Priročnik za razhajanje (Një Manual për Ndarjen / A Manual for Breaking Up), Kosovo, 2021, 15’, ap
Mlado dekle preživlja boleče faze procesa razhajanja.

Srčica (Sweetheart), VB, 2021, 102’, svp
Zadnja stvar, ki si jo želi 17-letna nedružabna, okoljsko ozaveščena lezbična AJ, so enotedenske počitnice na morju s svojo tečno družino. Grenko sladka komedija z dramatičnimi vložki in z odlično Nell Barlow.

torek, 14. 12.

17.30 Valentina, Brazilija, 2020, 93’, ap, svp
17-letna Valentina se z mamo preseli na brazilsko podeželje, kjer naj bi zaživeli na novo, brez bremen preteklosti. Da bi se izognila nadlegovanju v šoli, se želi vpisati s svojim novim imenom, ne da bi se razkrila kot trans oseba.

20.00 Ljubi me nežno (Love Me Tender), Kitajska, 2021, 15′, ap
Xiao Man je povsem nesiguren v svoji brezbrižni družini in svetu. Rad bi se naslonil na močno ramo, toda starejši moški, s katerim se dobiva, ima družino.

Narcis in Zlatoust (Narziss und Goldmund / Narcissus and  Goldmund)Nemčija, 2020, 110’, ap, svp – ponovitev

sreda, 15. 12.

17.00 Kolibrijeva hiša (Beolsae / House of Hummingbird)Južna Koreja, 2019, 138’, ap, svp
Osamljena štirinajstletnica Eunhee v svoji družini ni deležna pristne pozornosti, zato se raje druži s fanti in dekleti v soseščini, z obojimi se tudi romantično zapleta. Ko pa pride nova učiteljica, Eunhee spozna, da je to prva razumevajoča odrasla oseba v njenem življenju. Film je prejel preko petdeset mednarodnih nagrad.

20.00 Zasebna pustinja (Deserto particular / Private Dessert), Brazilija, 2021, 120’, ap, svp
Ko policistu Danielu njegova spletna ljubezen Sara neha odpisovati, se odloči, da se bo odpeljal na sever države in jo poiskal. Ko prispe na mesto domnevnega Sarinega bivališča, se tam sooči z njeno drugačno podobo. Film je bil nagrajen na letošnjem beneškem festivalu in je brazilski kandidat za oskarja.

četrtek, 16. 12.

17.00 Vse najboljše, Tara (Tavalodet mibarak Tara / Happy Birthday Tara), Iran, 2021, 12′, ap
Film o trans punci, ki želi biti sama.

Lezbične upornice (Rebel Dykes), VB, 2021, 90’, svp
Animacije, arhivski posnetki in intervjuji nas vržejo v radikalno sceno skvotanja, BDSM nočnih klubov, protestov proti politiki Margaret Thatcher in zahtev za akcijo glede aidsa. Nedavno minuli svet upornic, ki so iskreno živele svoje politično prepričanje.

19.30 Velika svoboda (Große Freiheit / Great Freedom)Avstrija/Nemčija, 2021, 116’, sp
Hans je v povojni Nemčiji ponovno obsojen na zapor zaradi homoseksualnosti. Ukinitev koncentracijskih taborišč žal ni prinesla svobode za geje, ki so jih še naprej zapirali po zloglasnem 175. členu nemškega kazenskega zakonika. Nagrada v Cannesu in Srce Sarajeva za najboljši igrani film!

petek, 17. 12.

17.30 Transformisti (Transformistas)Kuba/ZDA, 2020, 88’, ap, svp
Za vsemi ličili, lasuljami in oblekami spoznamo osebe, ki so pogumno žrtvovale vse za svojo umetnost, se upirale političnemu statusu quo na Kubi in do konca vztrajale kot pionirke LGBT kulture, umetnosti in gibanja na Kubi.

sobota, 18. 12. 

16.30 Nisva sami (S’ammutadori / We are not Alone), Italija, 2021, 11’, ap
Anna in Las se v nočnih morah borita z »ammutandore«, sardinijskim demonom noči.

Ultravijolična (Ultraviolette et le gang des cracheuses de sang / Ultraviolette and the Blood-spitters Gang)Francija, 2021, 74’, ap, svp
Igrani dokumentarni film inovativno rekonstruira skrito zgodovino režiserjeve babice, ki je bila v zvezi z Marcelle. Ko Marcelle zboli za tuberkulozo, mora v sanatorij, od koder piše dolga pisma. Postane vodja bande punc, ki se ne vdajo bolezni, ampak se zabavajo.

18.45 Jan Soldat, program kratkih

Režiser slika različne seksualne prakse, navadno skrite pred radovednimi pogledi. – Po projekciji pogovor z režiserjem.

Happy Happy Baby, 2017, 20’, ap, svp
Protokoli (Protokolle / Protocols), 2017, 20’, ap, svp
Sabine, 2020, 8’38”, ap, svp
Nullo, 2021, 15’30, ap, svp
Felix, 2021, 19′, ap, svp
At least I’ve been outside, 2021, 5’20”, ap, svp

21.30 ToveFinska, 2020, 100’, ap, svp
Filmska pripoved se osredotoča na zgodnje življenje znane švedsko-finske umetnice Tove Jansson. Med tkanjem osebnih vezi s prijatelji, predvsem pa s poznejšo doživljenjsko partnerko Vivico Bandler, se razvija njena ustvarjalnost, ki jo bo ponesla na pot mednarodne prepoznavnosti, zlasti s slovitimi otroškimi mumini.

Razglasitev zmagovalcev žirije in publike!

OFF

Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana

četrtek, 9. 12.

19.00 Libertà, Italija, 2019, 30’, ap
Gejevska migranta se pogovarjata o svojem statusu prosilcev za azil v Italiji.

Kapana, Namibija, 2021, 60’, ap
Kapana je prva pozitivna gejevska ljubezenska zgodba iz Namibije, celo komedija, s katero želijo opogumiti mnoge, ki se skrivajo.

Po projekciji pogovor z Gabrielo Babnik ob izidu knjige Binyawanga Wainaina: Nekoč bom pisal o teh krajih.

nedelja, 19. 12.

19.00  S štirimi lahko igraš bridge (With Four You Can Play Bridge), Slovenija, 2021, 29’, ap
Dokumentarec spremlja Edija, ki poskuša ugotoviti, kaj bi lahko trenutna situacija pomenila za njegov aktivizem.

Bad daughter, Rusija, 2021, 25’, ap
Zgodba o prepovedani ljubezni med dijakinjama, ki sanjarita o begu iz hipokritskega, zlaganega sveta odraslih.

Sledi pogovor o porastu homofobije na vzhodu: Dmity Kuzmin, Katja Štefanec …

21.00 Jan Soldat, kratki filmi

Kratki filmi se osredotočajo na mejne spolne prakse, od fetišizma, SM, igranja vlog, spolnosti starejših, vse do skatoloških praks. Sledi srečanje z režiserjem.

Hauptmann Lupo, 2021, 10’42”, ap
Vas zanima film o nakupovanju? (Haben Sie Interesse An Einem Film Zum Thema Shopping? / Are You Interested In A Movie About Shopping?), 2020, 5’28”, ap
Venomer ob torkih (Immer Wieder Dienstags / Everytime On Tuesdays), 2020, 5’30”, ap
Drkač (Der Wichser / The Wanker), 2020, 12’21”, ap
Angeli za Wolfganga (Drei Engel Für Wolfgang / Wolfgang‘s Angels), 2020, 3’46”, ap
Peti letni čas (Die Fünfte Jahreszeit / The Fifth Season), 26’, ap
Florian, 2021, 11’30”, ap

 

SLOVENJ GRADEC, Koroška galerija likovnih umetnosti, ob 19.00
petek, 17. 12. – Punčka (Petite fille/Little Girl), Francija, 2020, 90’, sp

IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 20.00
torek, 14. 12. – Punčka (Petite fille/Little Girl), Francija, 2020, 90’, sp

PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 15. 12. – 15.00 Hoditi z Amber (Dating Amber), Irska, 2019, 92’, svp
četrtek, 16. 12. – 15.00 Valentina, Brazilija, 2020, 93’, ap, svp

KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 16. 12. – Kapana, Namibija, 2021, 60’, ap
petek, 17. 12. – Srčica (Sweetheart), VB, 2021, 102’, svp
sobota, 18. 12. – Transformisti (Transformistas), Kuba/ZDA, 2020, 88’, ap, svp

MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
sreda, 15. 12. – Onkraj obzorja (Le milieu de l’horizon / Beyond the Horizon), Švica/Belgija, 2019, 92’, ap, svp
četrtek, 16. 12. – Monalisino popotovanje (The Journey of Monalisa), Čile/ZDA, 2019, 88’, svp
petek, 17. 12. – Velika svoboda (Große Freiheit / Great Freedom), Avstrija/Nemčija, 2021, 116’, sp

BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center, ob 20.00
sobota, 18. 12. – Tove, Finska, 2020, 100’, ap, svp

Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:

Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana

tel./fax 01 430 3530

www.skuc.org

Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Koroška Pride, Koroška galerija likovnih umetnosti

 

Informacije:

Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530

Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524

lgbtfilmfest.si

www.ljudmila.org/siqrd/fglf

https://www.facebook.com/slo.fglf

https://www.instagram.com/fglf.lj/

Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti, 4 Priznanje mesa

Michel Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu. Študiral je filozofijo in psihologijo ter postal eden najvidnejših mislecev druge polovice 20. stoletja. Leta 1954 je izdal svojo prvo knjigo: Duševna bolezen in psihologija. Doktoriral je leta 1961, ko je izšla tudi njegova disertacija Zgodovina norosti v času klasicizma. Predaval je na univerzi v Lillu, na pariški École normale supérieure, na univerzah v Clermont-Ferrardu, v Uppsali, Sao Paulu in v Tunisu; leta 1968 je postal profesor na univerzi Vincennes, 1970 pa na Collège de France. S pomočjo zgodovine se je posvečal predvsem vprašanjem moči, oblasti, nadzorovanja, kaznovanja, norosti in seksualnosti. Vse svoje življenje je bil blizu družbeni angažiranosti, tako v času študentskih nemirov kot ob začetkih gejevskega aktivizma. Leta 1962 je izšla njegova knjiga Rojstvo klinike; leta 1966 Besede in stvari; Arheologija vednosti, 1968; Nadzorovanje in kaznovanje, 1975; prvi zvezek Zgodovine seksualnosti Volja do znanja, 1976; drugi in tretji zvezek– Uporaba ugodij in Skrb zase, 1984. Četrti del Priznanja mesa je ostal nedokončan, saj je Michel Foucault med pripravo besedila za tisk umrl junija 1984 za posledicami aidsa.

Besedilo Priznanj mesa (iz katerega je Foucault izpeljal tudi predavanja na Collège de France leta 1980) je rezultat desetletnih raziskav premen krščanske morale glede na antično moralo, razvoja odnosa subjekta do samega sebe na podlagi različnih tehnik sebe in vodenja drugih. Foucault je v njem poskušal s proučevanjem spisov najpomembnejših cerkvenih očetov orisati teoretske temelje, ki so omogočili vzpostavitev takih vrednot, kot so na primer kult življenja, prezir do telesa, podreditev in obvladovanje volje, obveznost resnice. Ker je priprava Priznanj mesa preobrnila fokus njegovih raziskovanj zgodovine seksualnosti, je morda prav ta knjiga jedro njegovega velikega načrta »obsežne genealogije človeka želje« – oblikovanje krščanske misli v odnosu do seksualnosti je namreč zanj ključni moment te genealogije.

Suzana Koncut od leta 1989 redno prevaja iz francoščine predvsem sodobno prozo, dramatiko in humanistiko za najpomembnejše slovenske založbe in gledališča. Za svoje prevode je prejela več priznanj, leta 2020 tudi Nagrado Prešernovega sklada.

Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Založbe ŠKUC na povezavi: https://skuc.org/Lambda/michel-foucault-zgodovina-seksualnosti-4-priznanje-mesa