SiQRD

Režiserka Sachi Hamano

29. festival gejevskega in lezbičnega filma
23. 11. – 1. 12. 2013, Ljubljana, Slovenija

Glavna nagrada žirije za najboljši film festivala

Žirija letošnjega Festivala gejevskega in lezbičnega filma je za dobitnika prve nagrade Rožnati zmaj izbrala japonski film režiserke Sachi Hamano, Yoshiko in Yuriko. Film, posnet po resničnih dogodkih, prepriča s svojo ganljivo pripovedjo, ki odkriva zamolčano zgodovino dveh žensk, intelektualk na začetku 20. stoletja, in njuno ljubezensko razmerje. Film je hkrati vizualno poetično in impresivno delo, ki stilsko spominja na velikane japonske kinematografije. Žirija verjame, da je film Yoshiko in Yuriko delo, vredno zapisa v zgodovino kinematografije, kot nepogrešljiva točka gejevskega in lezbičnega filma ter filma širše.

Festival “Lezbična četrt” ob 26. obletnici sekcije ŠKUC-LL traja med 2. in 6. decembrom 2013.

Program festivala je na voljo tukaj.

DRUŠTVO ŠKUC in SLOVENSKA KINOTEKA
29. FESTIVAL GEJEVSKEGA IN LEZBIČNEGA FILMA

23. november – 1. december 2013
Slovenska kinoteka, Ljubljana
Mestni kino, Ptuj; Metropol, Celje; MKSMC, Koper; Udarnik, Maribor

Novinarska konferenca: torek, 19. novembra 2013, ob 11. uri
Otvoritev festivala: sobota, 23. novembra 2013, ob 20. uri

Spoštovane, spoštovani,

vabimo vas na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 19. novembra 2013 ob 11. uri v dvorani Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, Ljubljana.

Na konferenci bomo predstavili program letošnjega festivala, s posebnimi poudarki in letošnjimi gosti. Selektorjem Suzani Tratnik, Jasmini Šepetavc in Branetu Mozetiču se bo pridružila tudi nekdanja evropska poslanka in ljubiteljica filma Lousewies van der Laan.

Festival gejevskega in lezbičnega filma (FGLF), ki se vztrajno, čeravno obubožano – v čemer ni nič drugačen od povprečnega 29-letnika – približuje tretjemu desetletju, letos prinaša vrsto nagrajenih dokumentarnih in igranih filmov, ki se ukvarjajo s tako različnimi tematikami, da jih je nemogoče povzeti pod istim naslovom: od razmišljanja ustvarjalcev alternativne S&M porno-scene v filmu Kink, nenehnih poskušanj spočetja v filmu Dve mami, vizualno impresivnih nadrealističnih podob v filmu Animals, do družinskega srečanja gejevskega pisatelja z ostarelo in zapito mamo Rosie.
Več…

Izšla je nova, šestindvajseta številke revije Narobe. V pdf, flash in html različici je dostopna na www.narobe.si (zavihek ‘zadnji Narobe’).

V njej izpostavljamo rezultate raziskave o življenju HIV+ oseb v Sloveniji in razpravo, ki se je razplamtela po letošnji Paradi ponosa. Pogovarjali smo se z organizatorji Parade ter s Black Rainbow Jihad Party Army in Vstajniškimi socialnimi delavkami, ki so na Paradi izvedli protest proti Zoranu Jankoviću in gostujočim politikom na paradi.

O položaju LGBT skupnosti v Rusiji razmišlja Andrej Stopar z Radia Slovenija. Objavljamo tudi odziv Olimpijskega komiteja Slovenije glede kršitev pravic LGBT skupnosti v Rusiji.

Preberite tudi:

Intervju: Slavčo Dimitrov in Dr. Miha Javornik

Deset let Mavričnega foruma

Kolumna: Barbara Rajgelj (Zakaj so damski vložki leteli v Zokija, v Gašparja Gašparja pa ne?) in Brane Mozetič (Delitve)

I na piko: Suzana Tratnik (Uniforma za krizne čase)

Šola: Kdo lahko vzgaja otroke v javnih šolah?

Kultura: Alenka Spacal (Mavrična maškarada) in Nataša Sukič (Kino)

Objavljamo tudi prvo napoved letošnjega Festivala gejevskega in lezbičnega filma in … še mnogo zanimivega branja!

Petek, 25. oktober, ob 18.00. Predstavitev knjige: Nataša Sukič: Kino

roman bo predstavil urednik založbe Litera Orlando Uršič, pogovor z avtorico pa bo vodila kritičarka in avtorica spremne besede Tina Kozin.

Domnevna svobodna volja, razpolaganje s svojo usodo, sta srhljivo v romanu Kino karikirana – in s tem seveda poudarjeno negirana: ko nadzornik enemu izmed igralcev ‘ruske rulete’ kaže, kako naj zavrti bobenček, svoje ‘učenje’ zaključi s stavkom: »Sam ga moraš zavrteti, tega ne bom naredil namesto tebe. Ti odločaš o svoji usodi, ne jaz.« V tem ‘odločanju’ je sprevrženo seveda vse: fant je v igro prisiljen, ta igra v samem bistvu sploh ni ruska ruleta, saj človeško življenje dejansko v njej že od samega začetka ne figurira kot vložek, vsi igralci bodo slej ko prej mrtvi. In nadalje – vsak udeleženec se v njej spremeni v morilca – enakega(!), torej nemočnega – drugega, o podaljševanju njegove agonije pa ne odloča njegova, temveč ‘sreča’ drugega, namreč tistega, ki mu usmerja pištolo na vrat. Njihova človeška veriga, v kateri drug za drugim, drug pod roko drugega umirajo, pa kruto simbolizira množico vseh ujetnikov sistema, torej domala vseh ljudi z delno izjemo tistih, ki se gostijo ob obloženi mizi. A tudi za njih velja: »Ko si enkrat v sistemu, te zagotovo ne izpustijo več. Zapisan si smrti.« Tako kot so sistemu (in z njim smrti, mišljeni tudi kot radikalni psihični mrtvosti) zapisani vsi prebivalci malega rudarskega mesta – prestrašena, pasivna, molčeča večina, ki s svojim neagiranjem, dopuščanjem zločina temeljno omogoča delovanje sistema.

povezava