SiQRD

Lawrence Schimel: Spuščanje zmajev

Center za slovensko književnost je v sodelovanju z društvom Škuc izdal prvo otroško slikanico pri nas, ki se dotika vprašanja aidsa. Otrokom na pester način podaja informacije o okužbi, pa tudi o načinih prenosa.

Ker Drejcu starši niso ničesar razložili o tetinem zdravju, ga je sedaj strah oditi k njej na obisk. Toda njen partner Mirsad ga pomiri, ko mu pojasni, da njena okužba z virusom HIV zanj ni prav nič nevarna. Slikanica, ki se dotika tako neiskrenosti do otrok kot problematike ene najbolj pogubnih bolezni sodobnega sveta.

V Španiji živeči ameriški avtor Lawrence Schimel je doslej spisal že precejšnje število knjig za odrasle in za otroke. Pri nas so izšle že štiri njegove zelo dobro sprejete slikanice: Sosedje in prijatelji, Boš bral knjigo z mano?, Cecilija in zmaj ter Tak kot drugi.

Jeanette Winterson: Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?

Novo v zbirki Lambda.

Jeanette Winterson (1959) se je rodila v Manchestru in odraščala pri krušnih starših v Accringtonu. Pri šestnajstih letih je zaradi lezbištva zapustila dom, se vpisala na Oxfordsko univerzo in zatem napisala vrsto uspešnic. Zaslovela je že s prvim romanom Pomaranče niso edini sad (1985, slovenski prevod 2001), v katerem je reflektirala izkušnjo posvojenke in lezbijke v versko obsedeni družini. Po romanu je bila posneta tudi tv-nadaljevanka. V slovenskem prevodu imamo še njena romana Pisano na telo in Teža.

Spomini, v katerih se loteva navideznega razcepa med »srečo« in »normalnostjo«, so napisani fragmentarno in strastno, a sklenjeno kot najčistejša poezija v romanu. Avtorica z neprizanesljivo samorefleksijo razgrinja svoje življenje s surovo krušno materjo, ki jo je silila postati misijonarka binkoštne veroizpovedi in jo zaradi lezbične zveze v najstniških letih podvrgla obrednemu »izganjanju hudiča«. Hkrati pa psihološko in dosledno analizira družinsko, socialno in seksualno podlago lastne ustvarjalnosti. Po smrti krušnih staršev je Jeannette Winterson izgubila razum, ki si ga je poskušala povrniti brez zdravil, a s pomočjo znane psihiatrinje in partnerke Susie Orbach. Slednjič je našla tudi biološko mater in njeno družino, a srečanje s »pravo« materjo ni prineslo pričakovane odrešitve. Četudi je bila pokojna krušna mati Jeanette Winterson pošast, je bila vendarle njena pošast, ki je celo sooblikovala in nehote spodbujala hčerin izjemen pisateljski dar. Literarizirana avtobiografija Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?se bere kot druga, skrita, senčna plat avtoričinih proznih del.

Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka in publicistka. Iz angleščine je prevedla strokovna dela s področja spolov, romane, dramska besedila in kratkoprozne zbirke, med drugim avtoric in avtorjev Judith Butler, Kate Bornstein, Leslie Feinberg, Jackie Kay, Mary Dorcey, Michael Cunningham, Ian McEwan, Truman Capote, Dennis Cooper, Helen Zahavi.

/ odlomek /

Več…

Rožnati zmaj za Yoshiko in Yuriko

Režiserka Sachi Hamano

29. festival gejevskega in lezbičnega filma
23. 11. – 1. 12. 2013, Ljubljana, Slovenija

Glavna nagrada žirije za najboljši film festivala

Žirija letošnjega Festivala gejevskega in lezbičnega filma je za dobitnika prve nagrade Rožnati zmaj izbrala japonski film režiserke Sachi Hamano, Yoshiko in Yuriko. Film, posnet po resničnih dogodkih, prepriča s svojo ganljivo pripovedjo, ki odkriva zamolčano zgodovino dveh žensk, intelektualk na začetku 20. stoletja, in njuno ljubezensko razmerje. Film je hkrati vizualno poetično in impresivno delo, ki stilsko spominja na velikane japonske kinematografije. Žirija verjame, da je film Yoshiko in Yuriko delo, vredno zapisa v zgodovino kinematografije, kot nepogrešljiva točka gejevskega in lezbičnega filma ter filma širše.

“Atlantis” v srbskem prevodu

V obliki elektronske knjige je izšel srbski prevod zbirke kratke proze Borisa Pintarja Atlantis (Smashwords, 2013). Prevod z enakim naslovom je delo Nataše Jančić.

https://www.smashwords.com/profile/view/borispintar

E-knjiga je na voljo v več spletnih knjigarnah: Barnes & Noble, Diesel, Sony in tudi v Applovi iBooks.

“U prvom planu imamo lik heteroseksualne žene koja se odlučuje za život sa homoseksualcem, u kome ga naravno pokušava ‘izlečiti’. Žene su na neki način slične homoseksualnoj skupini i predstavljaju njene saborke u patrijarhalnom svetu; istovremeno, kao majke, one su upravo te koje održavaju tu istu patrijarhalnu porodicu, a preko nje i same patrijarhalne odnose.”
Jelka Ciglenečki

Festival Lezbična četrt

Festival “Lezbična četrt” ob 26. obletnici sekcije ŠKUC-LL traja med 2. in 6. decembrom 2013.

Program festivala je na voljo tukaj.

Katalog 29. festivala gejevskega in lezbičnega filma

Katalog 29. festivala gejevskega in lezbičnega filma je na voljo na spletni strani FGLF.

Novinarska konferenca ob 29. FGLF

DRUŠTVO ŠKUC in SLOVENSKA KINOTEKA
29. FESTIVAL GEJEVSKEGA IN LEZBIČNEGA FILMA

23. november – 1. december 2013
Slovenska kinoteka, Ljubljana
Mestni kino, Ptuj; Metropol, Celje; MKSMC, Koper; Udarnik, Maribor

Novinarska konferenca: torek, 19. novembra 2013, ob 11. uri
Otvoritev festivala: sobota, 23. novembra 2013, ob 20. uri

Spoštovane, spoštovani,

vabimo vas na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 19. novembra 2013 ob 11. uri v dvorani Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, Ljubljana.

Na konferenci bomo predstavili program letošnjega festivala, s posebnimi poudarki in letošnjimi gosti. Selektorjem Suzani Tratnik, Jasmini Šepetavc in Branetu Mozetiču se bo pridružila tudi nekdanja evropska poslanka in ljubiteljica filma Lousewies van der Laan.

Festival gejevskega in lezbičnega filma (FGLF), ki se vztrajno, čeravno obubožano – v čemer ni nič drugačen od povprečnega 29-letnika – približuje tretjemu desetletju, letos prinaša vrsto nagrajenih dokumentarnih in igranih filmov, ki se ukvarjajo s tako različnimi tematikami, da jih je nemogoče povzeti pod istim naslovom: od razmišljanja ustvarjalcev alternativne S&M porno-scene v filmu Kink, nenehnih poskušanj spočetja v filmu Dve mami, vizualno impresivnih nadrealističnih podob v filmu Animals, do družinskega srečanja gejevskega pisatelja z ostarelo in zapito mamo Rosie.
Več…

Émilie Jouvet: Emancipirana Gledalka

razstava
Galerija Škuc
15. 11. – 5. 12. 2013
Kuratorka: Rosana Sancin
Otvoritev: 15. 11. ob 20h
Pogovor z umetnico: 16. 11. ob 18h

Vabljene/i!

Izšla je 26. številka revije Narobe

Izšla je nova, šestindvajseta številke revije Narobe. V pdf, flash in html različici je dostopna na www.narobe.si (zavihek ‘zadnji Narobe’).

V njej izpostavljamo rezultate raziskave o življenju HIV+ oseb v Sloveniji in razpravo, ki se je razplamtela po letošnji Paradi ponosa. Pogovarjali smo se z organizatorji Parade ter s Black Rainbow Jihad Party Army in Vstajniškimi socialnimi delavkami, ki so na Paradi izvedli protest proti Zoranu Jankoviću in gostujočim politikom na paradi.

O položaju LGBT skupnosti v Rusiji razmišlja Andrej Stopar z Radia Slovenija. Objavljamo tudi odziv Olimpijskega komiteja Slovenije glede kršitev pravic LGBT skupnosti v Rusiji.

Preberite tudi:

Intervju: Slavčo Dimitrov in Dr. Miha Javornik

Deset let Mavričnega foruma

Kolumna: Barbara Rajgelj (Zakaj so damski vložki leteli v Zokija, v Gašparja Gašparja pa ne?) in Brane Mozetič (Delitve)

I na piko: Suzana Tratnik (Uniforma za krizne čase)

Šola: Kdo lahko vzgaja otroke v javnih šolah?

Kultura: Alenka Spacal (Mavrična maškarada) in Nataša Sukič (Kino)

Objavljamo tudi prvo napoved letošnjega Festivala gejevskega in lezbičnega filma in … še mnogo zanimivega branja!

Suzana Tratniková: Třetí svět

Roman Tretji svet Suzane Tratnik je izšel v češčini:
http://www.vetrnemlyny.cz/nakladatelstvi/knihy/233-Treti-svet

In English