SiQRD

Cafe Open, open.si
Sobota, 18. 2. ob 16.00

Dragi otroci! Leto je naokoli … in čas je za pusta hrusta! »Imate kaj za pusta hrusta?« je stavek, s katerim pustne maske in šeme v zameno za male dobrote odganjajo zimo. Letos jo bomo skupaj z vami in vašimi starši odganjali v soboto, 18. 2. popoldne v Cafe Open. Pustno rajanje v maskah in s slastnimi krofi bomo popestrili s predstavo “In s Tango smo trije”, v kateri boste spoznali pingvina Roya in Silo, ki sta se leta 1998 našla v živalskem vrtu Centralnega parka v New Yorku in se zaljubila.

Pridite z bratci, sestricami, mamicami, očiji, tetami, strici, babicami, dedki in vsemi ostalimi, ki jih imate radi.

Atelier INDEVIN in ŠKUC – Kulturni center Q (klub Tiffany) vas vabita v soboto 11.2.2012 ob 23.00 na nepozaben večer:

Moj najdražji…

Sedaj, ko se najino poznanstvo čedalje bolj poglablja, te z veseljem povabim na dogodek, ki bo kar pokal od blišča. S svojim nastopom nas bo počastila veličastna in neponovljiva Marlene Dietrich, ki je v svoje kroge ponesla novice o dogajanju v naši mali deželici. Resnično velike legende niso ostale praznih besed in pridejo v soboto podpret boj za pravice istospolnih, seveda željne tudi kake dobre dogodivščine. V noč te bodo popeljali Rock Hudson, John Wayne, Clark Gable, Greta Garbo, Audrey Hepburn, Elizabeth Taylor, Ava Gardner, Lucille Ball in še kdo!

Na vhodu pa so za prve pogumne obiskovalce pripravili tudi presenečenje ;)

Vstopnina/entrance:
2 eur < 24h > 3 eur / Letak/Flyer
4 eur < 24h > 5 eur / Brez letaka/No Flyer

---

Klubski večer organiziramo v okviru LGBT meseca zgodovine, ki je del evropskega projekta »Engaging Hearts and Minds, Changing Attitudes«, ki ga Društvo informacijski center Legebitra izvaja v sodelovanju s/z:
LGBT Youth Scotland s Škotske, Accept iz Romunije in Iniciativo Inakost s Slovaške. Več o projektu tukaj.

Projekt se izvaja od podpori Evropske komisije, Direktorata za pravosodje, svobodo in varnost v okviru programa Temeljne pravice in državljanstvo. Vsebina dokumenta ne odraža nujno mnenj in stališč Evropske komisije.
Projekt sofinancira Urad za mladino pri Mestni občini Ljubljana

ŠKUC – Kulturni center Q (Klub Tiffany) vabi na filmski večer DRUŽINE KVIROVSKIH POŠASTI, v četrtek 9.2.2012 ob 20h

Ideja o pojmu queer kot grožnji uveljavljenemu redu je vedno znova uporabljena za ustvarjanje vzdušja bojazni, tesnobe in groze v grozljivkah. Tako so zaradi svojega marginalnega in nenaravnega statusa pošasti kot metaforične konstrukcije Drugosti, ki ogroža status quo heteroseksistične normalnosti, zelo primerne za queer branja. Nerazumljene in marginalizirane pošasti, psihologi, ki ponujajo ozdravljenje queerovstva, poskus stvaritve življenja brez heteroseksualne reprodukcije z norim zdravnikom in njegovim pomočnikom, vampirke, ki ne morejo nadzorovati svojih nenaravnih impulzov… vse to in še več v DRUŽINAH KVIROVSKIH POŠASTI, s projekcijo filmov:

FRANKENSTEINOVA NEVESTA (ZDA, 1935), režija James Whale

Drugi del filma Frankenstein (1931) je nadaljevanje zgodbe: pošast (Boris Karloff) in Dr. Frankenstein (Colin Clive) sta na koncu prvega dela preživela požar. Prvi se zateče v gozd, drugi pa se vrne domov, kjer ga obišče Dr. Pretorius (Ernst Thesiger), ki namerava ponoviti eksperiment, tokrat z namenom, da ustvari družico (Elsa Lanchester) za pošast.

DRAKULOVA HČI (ZDA, 1936), režija Lambert Hillyer

Drakulova hči predstavlja začetek prave sage filmov, ki temeljijo na adaptaciji kratke zgodbe Carmilla, avtorja Sheridana LeFanuja, ki jo je navdihnil mit o Krvavi grofici – Elizabeth Bathory, v katerih lezbištvo in vampirizem hodita z roko v roki. Zgodba se začne, ko grofica Zaleska (Gloria Holden), Drakulova hči, ukrade truplo svojega očeta in ga zažge, da bi se osvobodila njegovega zlega vpliva. A njene vampirske tendence s požigom ne izginejo. Zaleska na zabavi po naključju spozna psihiatra, Dr. Jeffreyja Gartha (Otta Krugerja). Psihiater jo privlači in prosi ga, naj ji pomaga, da se znebi obsesije, ki jo muči.

Po projekciji sledi pogovor, na katerem bomo izmenjevali možne interpretacije. Upamo, da boste uživali/e!

Organizacija: ŠKUC – Kulturni center Q in Društvo DIH

Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino

Leto	Št. vzorcev	Št. pozitivnih	% pozitivnih
1996	85	2	2,4
1997	136	2	1,5
1998	87	3	3,4
1999	120	2	1,7
2000	132	4	3,0
2001	101	3	2,9
2002	113	0	0
2003	101	1	0,9
2004	70 domačih 9 tujcev	2 0	2,9 0
2005	82	3	3,7
2006	94	2	2,1
2007	124	3	2,4
2008	137	3	2,2
2009	117	1	0,9
2010	114	3	2,6
2011	105	8	7,6

Če bi radi izvedeli za svoj HIV status, se lahko anonimno in brezplačno testirate vsak ponedeljek, med 12. in 14. uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Zgodnje odritje okuženosti je največji garant za uspešno zdravljenje.

Več o testiranju: www.testiran.si.

Vabimo vas na predstavitev zbornika Zgodovina gejevskega in lezbičnega življenja in kulture, ki bo v ponedeljek, 6. februarja 2012 ob 18. uri v Galeriji ŠKUC (Stari trg 21, Ljubljana).

Pogovor o knjigi bo vodila Urška Sterle, ki bo gostila urednika založbe Sandorf Ivana Sršena in urednico prevodne izdaje Ano Grbac.

Prevodna izdaja impresivnega zbornika Zgodovina gejevskega in lezbičnega življenja in kulture (Povijest gej i lezbijskog života i kulture) je izšla leta 2011 v sodelovanju hrvaške založbe Sandorf in srbske založbe RedBox. V originalu je knjiga izšla leta 2006 pri založbi Thames&Hudson, urednik je Robert Aldrich. Hrvaško-srbska edicija je prejela Specialno priznanje 56. Mednarodnega sejma knjig v Beogradu.

Na voljo bodo knjige po promocijski ceni. Dodatne informacije na spodnjem naslovu.

---

Zbornik prinaša štirinajst prispevkov s področja zgodovine, sociologije, seksologije in teorije spolov, ki se zlivajo v navdihujoč oris svetovne zgodovine gejevske in lezbične kulture in se berejo kot zgodovinski roman. Knjiga je izvrsten učbenik in duhovno čtivo obenem, ki razkriva stoletne zablode in predstave o istospolni ljubezni. Avtorji so skušali prikazati različne družbene koncepte in status homoseksualnosti in lezbištva skozi čas, od antične Grčije in starega Rima pa vse do danes. Delo vključuje tudi nezahodne kulture in odseva raznolikost svetovne homoerotične zgodovine – dotika se perzijske homoerotične poezije, ženskega transvestizma v Italiji 18. stoletja, razuzdanega barskega življenja v Berlinu v 20. letih prejšnjega stoletja, vse do tretjega spola v Aziji in Severni Ameriki, Zasnovano je na veliki količini obdelanega gradiva – arhivskih virov, stvaritev likovne in književne umetnosti, pisem in memoarov.

Sekcija ŠKUC-LL
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
T 01 4327 306 & 4327 368
M 040 950 973
www.skuc.org
www.ljudmila.org/lesbo
www.ljudmila.org/lesbo/alarm