SiQRD

Odprti torek @ Cafe Open

DR. MARINA GRŽINIĆ
»Slovenija:  politika, nestrpnost, spolnost in zamolčane zgodovine«

7.4. 2009 ob 19.00

Dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica,  je raziskovalka na FI ZRC SAZU, Ljubljana in profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Predava tudi  v okviru Podiplomskega študija Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU.   Predstavila  bo nekaj tez, ki jih je napisala v zadnjem času.

V avgustovski izdaji  revije Lufthansa Magazin (2008) je Nemška nacionalna turistična organizacija celo stran posvetila letu 2009, saj letos Nemčija obeležuje 20 let od padca berlinskega zidu s sloganom »Dobrodošli na ozemlju brez meja«. V oglasu je še zapisano, da je berlinski zid simboliziral hladno vojno in 28 let trajajočo delitev Evrope na vzhod in zahod (do leta 1989). V letu  2009, 20 let po nemški združitvi, pa je  v Nemčiji mogoče videti le še peščico ohranjene zapuščine iz tistega obdobja v Evropi. V oglasu prav tako trdijo, da so se revolucionarne težnje za boljši svet v Vzhodni Nemčiji začele v Leipzigu v cerkvi sv. Nikolaja in podobno.

Vzporedno s tem po vsej Evropi poteka zelo podoben proces, ki bi ga lahko imenovala krščansko prevzemanje komunistične revolucionarne preteklosti »vzhodne« Evrope. V prihodnje bo potrebno izpeljati zelo natančno analizo, da bi lahko opredelili kroženje kapitala in krščansko hegemonizacijo Evrope (krščansko dominacijo nad Evropo) kot dva vzporedna in medsebojno povezana procesa, ki potekata sočasno.

Vabljene/i.

Predavanju bo sledila  projekcija videa z naslovom »Ne vojna,  ampak razredni boj!”

video, 7 min, 2009.

Avtorici: Marina Gržinić in Aina Šmid v sodelovanju z Zvonko Simčič

Besedilo v videu: Marina Gržinić

Produkcija: Zavod CCC, Ljubljana

V videu “Ne vojna,  ampak razredni boj!” se osredotočamo na socialni antagonizem, razredni boj, ki preveva današnji svet, da bi pokazali, kaj je kapitalizem (njegova vojaška ter ekonomska zavezništva, formacije, strukture, institucije) naredil in še dela z našimi življenji. Profit  nas je spremenil v sodobne sužnje in berače ter nas oropal prihodnosti.

Odprti torek @ Cafe Open

DR. DARJA ZAVIRŠEK
»Med krvjo in skrbjo: socialno starševstvo kot širitev koncepta starševstva v današnjem svetu«

31.3. 2009 ob 19.00

»Sorodstvo« in »družina« je postal fluiden, procesualen in individualen koncept, nekateri raziskovalci celo poudarjajo, da na primer v ZDA tradicionalno sorodstvo na katerem je utemeljena jedrna konjugalna družina (oče, mati, otroci), danes ni več prevladujoče. Očitno tudi postaja, da družinsko življenje v Sloveniji zaznamujejo številna protislovja, morda številnejša kot obstajajo po evropskih državah zahodneje in severneje od Slovenije. Če bi bilo edino merilo intimnega življenja obstoječa pravno-formalna zakonodaja,  bi bilo enostavno reči, da sorodstvo in starševstvo v Sloveniji še vedno temeljita na krvnih povezavah in poročnih aliansah. V pravnem smislu namreč je priznavanje starševstva skorajda izključno temelječe na krvni povezanosti med starši in otroki  in poročnih zvezah, sorodstvo pa drugačno kot krvno ne more biti. Statistični viri govorijo nekaj povsem drugega, ljudje se manj poročajo, več ločujejo in se pogosteje odločajo za enostarševsko družino, in za istospolna partnerstva z otroki. Ti podatki kažejo na napetost med vsakdanjo prakso in veljavnimi zakoni in pričajo o tem, da je področje urejanja družinskega življenja polno nasprotij. Številna protislovja je mogoče zaznati tudi, če se ozremo na raven socialnih in simbolnih pomenov, ki jih ljudje pridajajo sorodstvu in družinskemu življenju. Čeprav število porok vztrajno upada in narašča število ljudi, ki nimajo bioloških otrok, ljudje v pogovorih radi prisegajo na biološki determinizem krvnih zvez z izjavami kot so »kri ni voda«, »biti naše krvi«; »imeti iste gene«. V glorifikaciji krvnih povezav ostaja sorodstvo in starševstvo bodisi nevidno bodisi manjvredno glede na gentsko-biološke in poročne sorodstvene povezave. Zato želimo uvesti koncept  socialnega sorodstva in starševstva, saj tradicionalno kulturno konstruirane podobe socialno sorodstvo in starševstvo stigmatizirajo in  gledano pravno, ne ustvarjajo enakih pravnih posledic kot  klasično sorodstvo.  Kdo ne pozna »hudobne mačehe«, ki odžene otroke, »očimov«, ki jih pretepajo, »pastorke«, ki je žrtev zatiranja, »posvojencev«, ki jih ovija molk »družinske tragedije«, »rejencev«, ki se jih za plačilo redi, »polbratov« in »polsester«, ki ne morejo nikoli postati enaki sorodnikom? Zdi se, da imajo tako pravniki in politiki, ki pišejo zakonodaje kot ljudje na sploh težave poimenovati vse številnejše pojave socialnih povezav in starševstev, ki niso utemeljeni na krvi in genih. Kognitivna disonanca, torej razkorak med tem, kar se govori in tem,  kar se dela, je vedno večji. Predstavitev bo pokazala kompleksno prepletanje biološkega in socialnega starševstva, s poudarkom na slednjem in poudarila njegove posledice na čustvena razmerja med ljudmi ter na nujnost modernejše zakonodaje na področju družin.    
Vabljeni/e.

25. april

Salome’s Funky Night

Divja in nepozabna noč z vročimi funky house ritmi bo zagotovo zadovoljila vaše želje po zabavi, ki jo ne smete zamuditi. Salome vas bo še enkrat več prepričala, da je prav FUNKY NIGHT tisto, kar ste si od nekdaj želeli doživeti.

DJs:
Rusty (InBox)
Rene aka Maker (CRO)
JOIODJ (Dejavoo rec) (ITA)
D Furious (Reel House)(SLO)
MC: Joy Machine

vstopnina/entry fee:
-00h 13EUR
+00h 15EUR

InBox IOC. Rudnik – Jurčkova c. 224 – Lj-SI
Pričetek/Opening : 22h-6h

table reservations : +386(0) 40 477 961 (Tanja)

dress code: funky colours, tematika/theme: ljubite se varno/make love safely

Del vstopnine bo namenjen telefonu za pomoč v stiski LGBT –jem, njihovim staršem in prijateljem 031/258 685

Info : salome@salome.si
www.salome.si

ŽENSKE VSTOPAJO VAME SKOZI TELO

Literarni večer s Kristino Hočevar v Cafe Open

četrtek, 26. marec 2009 ob 19.00

Kristina Hočevar s svojo tretjo pesniško zbirko Repki (2008) samo še potrjuje svoj status ene izmed najzanimivejših in najboljših sodobnih pesnic. Tako kot v prejšnjih zbirkah (V pliš, 2004, in Fizični rob, 2007) se tudi v tej posveča telesu in želji, pa tudi raznovrstnim posegom v intimo, ki rušijo vse pred seboj. Invalidnost bivanja, oblike razdorov in razpoke v odnosih v povezavi z lezbično željo pa Repki bolj izrazito in bolj brezkompromisno postavljajo v območje družbenega: pesnica piše o teži zgodovine, občutkih krivde in homofobiji »pocestnih ljudi«. Rezi in zareze so v Repkih vsebinski in formalni; oblika, predvsem izjemno obvladovanje jezika, in vsebina pa sta mojstrsko združeni v navdušujočo celoto.

Pogovor bo tekel predvsem o zadnji zbirki, iz katere bo Kristina Hočevar tudi brala. Pogovor bo vodil Andrej Zavrl.