POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
 Novo v zbirki Lambda.
Pier Paolo Pasolini (Bologna 1922 – Rim 1975) je bil v prvi vrsti pesnik, pa tudi prozaist, dramatik, kritik, politični kolumnist, lingvist … in seveda svetovno znani filmski režiser. Njegovo mnogovrstno ustvarjanje so za časa njegovega življenja poskušali zajeti v trikotnik Marx-Freud-Kristus, v luči njegove nasilne, »škandalozne« in obredno programirane smrti pa je zadobilo nove metaliterarne ali celo mitske razsežnosti.
Edina tema kratkih romanov Nečistovanja in Amado mio je homoseksualni eros. Furlansko podeželje tik pred koncem 2. svetovne vojne, eksplozija zatrte čutnosti, grešnost … pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje« …
Milan Štefe prevaja predvsem dramatiko (H.von Kleist, R. Walser, H. Müller, B. Strauss). Amado mio je njegov prvi prevod, izdan v knjižni obliki.
(odlomek)
Najlepša majica v Marzinsu se je pojavila proti večeru. Gotovo je že odbilo šest in popoldanski ples je bil še zadržan, skoraj družinski. Le malo ljudi je bilo videti v okolici ali na ploščadi; mladi prišleki so preizkušali teren: klicali so se iz enega na drug konec gozdička ob ogradi plesišča ali se podajali na pustolovske izlete na nasip nad reko, ki je skrita tekla med grmovjem in vinogradi.
Omenjena majica se je pojavila na cementnem valju za ravnanje balinišča, med jelšama, ki sta lili svoje veje nad ploščadjo. Desiderio je v tistem času plesal z nekim dekletom iz San Vita, ki so jo fantje iz Marzinsa zaradi njene modre pelerinice s šopkom vrtnic na ramenu opazovali s posebnim tihim občudovanjem, kot da gre za »damo«. Desiderio pa se ni menil zanjo, kvečjemu ga je stiskalo pri srcu zaradi tiste njene pelerinice in šopka vrtnic; s pogledom je nemirno iskal za ogrado ploščadi, kjer so se med množico pojavljale in izginjale posamezne »majice«, ki jih je opazil tekom popoldneva. Majica na valju bi v prvem trenutku lahko obveljala zgolj za nepomembno varianto; ob njej je bilo res videti njeno dvojčico, sivo majico z rdečo črto čez prsi, njen lastnik pa je bil rdečelasec z mladim obrazom, ki ga je Desiderio takoj definiral kot obraz postarane, a čudežno sveže angleške kokete; in ko je v počasnem koraku prvič priplesal mimo, mu je morda zaradi kričeče barve svojih las prav on padel v oči.
Rdečelasca Chinnija je definiral že prvi pogled; pa vendar … Desiderijevi preizkušeni usposobljenosti navkljub je pred njim še vedno vztrajala dokaj trdna pregrada začetne skrivnostnosti, ki je izvirala predvsem od očeta (alkoholizem? delna impotenca?), in je dajala dečku videz pokvarjenosti, videz stare, čudežno pomlajene zvodnice, ki jo je v jarkem soncu malce zaslepil odblesk rdečega vrtinca las. Kakšna notranja bogastva so bila mladeniču na razpolago s to malo skrivnostjo (alkoholizem, anglosaška prikrajšanost, organska šibkost, bujnost starostne dobe, plus nekdanja, ponovno utelešena bujnost očeta itd. itd.), to ve le sam bog. Eno drži, kot pribito: med naslednjim plesom, ko je Inesina v ritmu sambe poskakujoča pelerinica dajala vtis, kot da bo dekle, živa podoba nedeljskega veselja, vsak hip poletelo pod nebo, se Desiderio ni mogel upirati skušnjavi, da ne bi karseda goreče strmel v rdečelasca. Pod zelenkastimi mačjimi očmi in podolgovatimi, mirnimi ustnicami je triumfirala omenjena majica s črto na prsih. Ampak … o bog … tista druga majica … Ines se je morala smejati nenadni muhi svojega plesalca, ki ga je napadla vrtoglavica (preveč piva? vročina? kakorkoli že, en ples je treba preskočiti in se odpočiti), in mu slediti k ogradi, pri čemer se je potrudila, da bi si nadela čimbolj mestni videz, dopolnjen z ljubko zdolgočasenostjo: ni pa se preveč čudila dejstvu, da si je njen prijatelj od slabosti, ki morda res ni bila ne vem kako huda, hotel opomoči prav ob tistem delu ograde, ki je bil najbolj izpostavljen peklenskemu avgustovskemu soncu. Na tistem koncu ploščadi je nad cementnim valjem vzhajala Jazìsova zvezda.
A fant je nenadoma skočil na travo in se izgubil. Naenkrat ozdravljen (skrivnost narave, in to ne le za Ines) in noro srečen je Desiderio spet hotel plesati: to pot je bil boogie woogie in oči preprostega občinstva so se ponovno prilepile na Ines, ki se je v svoji neverjetni pelerinici vrtela sredi plesišča. Jazìs, ki je bil še vedno brez imena, ne Benito, ne Jazìs, ne Sardanapalo … niti Giuseppe ali Bepi, je odšel, kamor je hotela majica; odšel je, kot bi ga popoldne, iz katerega se je izločil, zdaj spet vsrkalo v svoje grlo: v grlo iz listja, neba, proda … In čezenj zavalilo skalo. Desiderio se je zdaj maščeval za to izgubo; kriva je bila uboga Ines, kriva je bila čreda navdušeno ganjenega občinstva, trpel je rdečelasec Chini na cementnem valju, ki se je spremenil v pravi Waste Land (karseda grenka primera za Desideria: anglosaška prikrajšanost – Eliot) brez palme. In palma? Pod katerim prekletim Južnim križem so zoreli njeni plašni dateljni. V katere kraje in v kakšno družbo je majica sledila prsim svojega lastnika, ali srcu, če je Desiderijevo hrepenenje segalo že do srca? Čisto blizu in hkrati tako neskončno daleč je bil nekje na Zemlji kot, v katerem je NN, ljubljenček ljubezni, malce več kot človek in malce manj kot kip, sledil poteku praznovanja, in njegova prisotnost je več kot zadoščala, da sta sonce in pokrajina postala toliko svetlejša in prijetnejša.
Brez sape in kroteč samega sebe, si je Desiderio med plesom skušal predstavljati kraje tega Zemljevida, ki ga je narisal izključno za Ljubezen. V glavi mu je odmeval Cavafisov verz:
In potem sem zagledal čudovito telo …
A deček je bil čista daljava, Neznanec v najglobljem pomenu besede.
Potem pa se je spet pojavil. Desiderijeva panika je bila potemtakem odveč, le slepilni manever kriminalnega romana v delno kafkovskem slogu: bodoči Jazìs se je po vsej verjetnosti le sramežljivo oddaljil, da bi opravil neke svoje – resda čudovite – a kljub temu le telesne potrebe … Skupaj z majico se je povrnil glavobol.
Ines se je morala že drugič srečati z rafiniranostjo svetovljanskega življenja in spet se je znašla pod sončno pripeko na že večkrat omenjenem koncu ploščadi. A Desiderijevi tesnobi se je pridružilo še nekaj novega: tisti skrivnostni kot na zemlji se je deloma razkril … po vsej logiki je šlo za kak odmaknjen prostor pod nasipom, porasel z bezgom in s sirkom, kjer je v silni zaupljivosti s samim seboj in z naravo lahko brez zadržkov razkril nekatere svoje skrivnosti: in Desiderio je bil noro ljubosumen na grmičje.
Zdaj, ko se je kot živa slika odrekanja spet pojavil na valju, neprebojen, da bolj ne bi mogel biti, zdaj je bila njegova izpoved travi potisnjena v temo in gumbe njegovih sinjemodrih hlač je povezovala nitka neverjetne čistosti.
Tam se je pustil občudovati vse do večerje. Ko se je potem iztekel zadnji valček popoldanskega plesa, je bilo za Desideria življenje le v njegovem žgočem grlu. Kajti na svetu ni ostalo drugega kot oblak, iz katerega ne bo nikoli deževalo. Ta oblak je zdaj po vsej verjetnosti večerjal in s tem se je začenjala nova kafkovska kazuistika: sestavila se je podoba matere, angelske osebe s pozitivnimi vplivi: mu ni prav ona kupila majice v San Vitu ali v Morsanu? Poleg tega bi Desiderio stavil kakršnokoli vsoto na materinsko poreklo ustnic in kože. Glede sinjemodrih oči tako nihče ne bi sprejel stave, kajti o njih ni bilo nobenega dvoma. Pri črnih laseh pa je moral imeti prste vmes hudič: ženska s tako kožo in takimi ustnicami je brez dvoma svetlolasa. Odkod potem te saje? Ta nervozno skodrana griva zloščena z najbolj peklenskim globinom? Sicer pa je v vsem telesu drhtela mati, spremenjena v moškega; tisti ljubki prevod moškega imena v obliko ženskega spola za katerim stoji zaljubljeni oče (spomin na nek mehiški film: ona Juana, on, otročiček – že predpostavljen kot očetov tekmec – pa Juanito). Bolj kot je krepko, čvrsto telo razglašalo magično formulo moškosti, gostejša, bolj zabrisana je bila njegova mehkoba.
 Program 22. festivala lezbičnega in gejevskega filma je na voljo na uradni strani festivala.
Festival bo potekal od sobote, 2. do sobote, 9.12.2006 v Ljubljani, Celju in Kopru, na njem pa se bo zvrstilo 35 filmov v 30 predstavah (22 v Ljubljani in po 4 v Celju in Kopru).
Cene vstopnic v Kinudvor bodo 950 SIT za filmske kopije, 800 SIT za druge nosilce slike, na voljo pa bodo tudi kompleti za ogled 6 filmov po izbiri – za 4.500 SIT.
Veliki otvoritveni žur bo v K4.
Novinarska konferenca: torek, 28. novembra 2006, ob 12. uri, v preddverju Kinodvora, Kolodvorska 13, Ljubljana
Otvoritev festivala: sobota, 2. decembra 2006, ob 20.10, Kinodvor
Spoštovane, spoštovani,
vabimo vas na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 28. novembra 2006 ob 12. uri v preddverju Kinodvora v Ljubljani.
Najstarejši tovrstni festival v Evropi se bo v začetku decembra 2006 v Ljubljani zgodil že dvaindvajsetič, tretjič tudi v Celju in drugič v Kopru. V letošnjem programu bodo prikazani filmi, ki obravnavajo različne tematike in obdobja: od harlemske renesanse do evropskih elektrošokov in lobotomije, vprašanja azilov in življenja na črno migrantov in migrantk, pa vse do indijske glasbene drame o krutem življenju z aidsom. Rdeča nit programa je nasilje, tako fizično nasilje nad telesi nezaželenih kot druge oblike ukoreninjene družbene nestrpnosti. V tem duhu bomo festival otvorili s francoskim dokumentarcem Onkraj sovraštva (Au-delà de la haine, 2006), pred projekcijo pa bo spregovoril častni gost g. Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic.
Na letošnjem festivalu bomo prikazali 34 filmov, od tega 26 igranih in 8 dokumentarnih, oziroma 17 celovečernih, 10 srednje dolgih in 7 kratkih. Produkcije omenjenih filmov so nastale v kar 15-ih državah: Argentina, Avstrija, Češka republika, Filipini, Francija, Indija, Italija, Izrael, Kanada, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, Švica, Španija in ZDA.
Akreditacije za festival pošljite na fax Škuca: 01 430 35 30. Za dodatne informacije smo vam na voljo:
tel. Škuc 01 430 35 30
www.ljudmila.org/siqrd/fglf
za Škuc: Jasmina Kožar
Partnerji festivala:
Kinodvor, Kinoteka, Metropol, DPZN, DIH
Festival so podprli:
MOL – kultura, MOL – kabinet županje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za zdravje, Filmski sklad RS, Institut Français Charles Nodier, Švicarsko veleposlaništvo, British Council, Nizozemsko veleposlaništvo, Mestna občina Koper, Klub Monokel, Klub Tiffany, DHL in Collegium Graphicum.
Selekcija in organizacija:
Brane Mozetič, Mojca Rugelj, Igor Španjol, Suzana Tratnik
Produkcija:
Društvo Škuc
Društvo Škuc vas vabi, da se udeležite pogovora na temo “VRAŽEVERJE, NAŠ VSAKDAN?”, ki bo v torek, 28. novembra 2006 ob 20.00, v klubu ŠKUC-LL-Monokel, Metelkova mesto, Masarykova 24, Stavba Lovci, pritličje desno.
Nikoli ne greste pod lestvijo, prislonjeno ob zid, če vam pot prečka črna mačka, trikrat pljunete, in nikoli ne bi prespali v sobi številka 13. Se vam to zdijo le prazne marnje? Kaj po vašem mnenju sodi v vraževerje in – ali se razlikuje od verskega prepričanja? Zakaj se ljudje zatekamo k vražam? Je v njih mogoče najti kvazirazlage tudi za homoseksualnost? Ali drži stereotip, da je veliko prerokovalcev, astrologov in drugih »šlogarjev« prav med geji? Ste sami kdaj obiskali napovedovalca/ko prihodnosti? Ali se iz svojega življenja spomnite kakšnega izrednega dogodka, ki ste mu nehote pripisali nadnaraven pomen?
Vabljene in vabljeni!
Obveščamo vas, da Klub Tiffany (Metelkova mesto) ne bo več organiziral rednih petkovih zabav in bo do nadaljnega zaprt.
V prihodnje bo klub obratoval v času prireditev (aids preventivnih akcij, razstav, filmskih večerov, pogovorov in podobno), ob petkih ali sobotah pa le s predhodno najavo.
O nadaljnjih spremembah vas bomo sproti obveščali.
V imenu lezbične sekcije ŠKUC-LL ostro nasprotujemo ukrepom slovenske vlade v zvezi s pregonom skupine dolenjskih Romov. Obsojamo javni linč, vaške straže, pobesnelo množico več sto krajanov in krajank, ki jurišajo na majhno skupino Romov. Protestiramo proti nepripravljenosti predstavnikov države, da v okviru ustavnih zagotovil, nacionalnega in mednarodnega prava in temeljnih civilizacijskih norm zagotovijo red in zakonitost. Država je popustila pred neciviliziranimi zahtevami, grožnjami in fizično silo krajank in krajanov Ambrusa ter nemočno skupino Romov z njihovih domov izgnala v rezervat v Postojno. Tako so Romi postali begunci v lastni državi.
Predstavniki države Slovenije eklatantno kršijo človekove pravice Romov. Ukrepi države so v nasprotju z več členi Ustave Republike Slovenije. Med drugim s 14. členom (enakost pred zakonom), 32. členom (svoboda gibanja), 34. členom (osebno dostojanstvo in varnost), 36. členom (nedotakljivost stanovanja), 63. členom (prepoved spodbujanja k nestrpnosti). Ukrepi države Slovenije so ravno tako v nasprotju z več določili evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer: s 1. členom (obveznost spoštovanja človekovih pravic), 5. členom (pravica do svobode in varnosti), 14. členom (prepoved diskriminacije). Gre za dejanja, kazniva po 141. členu (kršitev enakopravnosti) in 330. členu (zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti) Kazenskega zakonika Republike Slovenije.
Sklepamo, da je slovenska vlada pričela s sistematičnim čiščenjem manjšinskih skupin v družbi, ki ji niso po volji. Pogrom proti Romom iz Dečje vasi lahko razumemo zgolj kot nadaljevanje slovenske kristalne noči, ki se je začela z izbrisanimi. Nočemo živeti v državi, ki s svojo podporo rasizmu pregreva sovraštvo in najbolj nizkotne nacionalistične strasti!
Za ŠKUC-LL:
Dr. Tatjana Greif
Nataša Velikonja
Klub Tiffany vabi v petek 27.10. od 24h naprej na praznovanje 13. obletnice obstoja kluba in ogrevanje za noč čarovnic!
Glasbo vrti DJ Duky: disco pop 80. in 90. let prejšnjega stoletja in happy gay music!
Na voljo bodo zloženke s kondomi in lubrikanti.
Za pijačo bo poskrbel bar Radikal.
Vstopnina: 500 sit prispevka.
Vabljeni!
Program 22. festivala gejevskega in lezbičnega filma, ki bo potekal od 2.12. do 9.12.2006.
22. festival lezbičnega in gejevskega filma
LJUBLJANA, Kinodvor
sobota, 2. 12.
20.10
Homo zarod (Queer Spawn), ZDA/Španija, 2005, angl., 30′
Starejši (Older), VB, 2005, 9′
Onkraj sovraštva (Au-delà de la haine), Francija, 2006, slov. pod., 85′
nedelja, 3. 12.
18.10 (Gratis! Dan kulture)
Rosario Miranda, Španija, 2004, angl. pod., 25′
Kiki & Tiger, Nemčija/Švica, 2002, slov. pod., 56′
20.10
Potovanje v Kafiristan (Die Reise nach Kafiristan), Švica/Nemčija/Francija, 2001, slov. pod., 100′
22.10
Poletje (Summer), VB, 2006, angl., 9′
Brstenje Maxima Olivera (Ang Pagdadalaga ni Maximo Oliveros), Filipini, 2005, angl. pod., 100′
ponedeljek, 4. 12.
18.10
Poslednja želja (El ultimo deseo), Španija, 2005, angl. pod., 27′
Zgodba o Claude Cahun (Playing a Part: The Story of Claude Cahun), VB, 2004, angl., 45′
20.10
Debele ustnice, tanke ustnice (Thick Lips Thin Lips), Kanada, 1994, angl., 6′
Brat bratu (Brother to Brother), ZDA, 2004, slov. pod., 90′
22.10
Tekoče nebo (Liquid Sky), ZDA, 1982, angl., 112′
torek, 5. 12.
18.00
C.R.A.Z.Y., Kanada, 2005, slov. pod., 127′
20.10
Elektrošok (Electroshock), Španija, 2006, angl. pod., 98′
22.10
Moj brat Nikhil (My Brother Nikhil), Indija, 2005, angl. pod., 120′
sreda, 6. 12.
18.10
Prva laž (La primera mentira), Španija, 2005, angl. pod., 10′
533 izjav (533 Statements), Kanada, 2006, angl., 70′
20.10
Ljubezen, o kateri je treba molčati (Un amour à taire), Francija, 2005, angl. pod., 103′
22.10
Princesin fris (Gueule de princesse), Francija, 2006, angl. pod., 5′
Povratna karta (Round Trip), Izrael, 2003, angl./pod., 95′
četrtek, 7. 12.
18.10
Ricardo (Ricardo, piezas descatalogadas), Španija, 2005, angl. pod., 25′
Pozitivno goli (Positively Naked), ZDA, 2005, angl., 38′
Homo zarod (Queer Spawn), ZDA/Španija, 2005, angl., 30′
20.10
V tuji koži (Fremde Haut), Nemčija/Avstrija, 2005, slov. pod., 97′
22.10
Posebna bitja (Seres extravagantes), Španija, 2004, angl. pod., 54′
Kakor brat (Comme un frère), Francija, 2005, angl. pod., 56′
petek, 8. 12.
18.10
Merlot, Češka republika, 2005, 5′
Simon, Nizozemska, 2004, slov. pod., 104′
20.10.
Sara, Italija, 2006, angl. pod., 26′
Ljubiti Annabelle (Loving Annabelle), ZDA, 2006, angl., 77′
22.10
C.R.A.Z.Y., Kanada, 2005, slov. pod., 127′
sobota, 9. 12.
18.10
Pozabiti na Cheyenne (Oublier Cheyenne), Francija, 2004, angl. pod., 85′
20.10
Darovanje (Offering), Kanada, 1999, 10′
Leto brez ljubezni (Un año sin amor), Argentina, 2005, angl. pod., 95′
22.10
Potovanje (Sancharram), Indija, 2004, slov. pod., 107′
CELJE, Kino Metropol
četrtek, 7. 12.
20.00 – Onkraj sovraštva (Au-delà de la haine), Francija, slov. pod., 85′
petek, 8. 12.
20.00 – Potovanje v Kafiristan (Die Reise nach Kafiristan), Švica/Nemčija/Francija, slov. pod., 100′
sobota, 9. 12.
20.00 – Elektrošok (Electroshock), Španija, angl. pod., 98′
nedelja, 10. 12.
20.00 – Kiki & Tiger, Nemčija/Švica, slov. pod., 56′
KOPER, DPZN-M&KC
četrtek, 07.12.
Homo zarod (Queer Spawn), ZDA/Španija, angl., 30′
Elektrošok (Electroshock), Španija, angl. pod., 98′
petek, 08.12.
Sara, Italija, 2006, angl. pod., 26′
Moj brat Nikhil (My Brother Nikhil), Indija, angl. pod., 120′
sobota, 09.12.
Onkraj sovraštva (Au-delà de la haine), Francija, angl. pod., 85′
C.R.A.Z.Y., Kanada, angl. pod., 127′
nedelja, 10.12.
Pozitivno goli (Positively Naked), ZDA, angl., 38′
Tekoče nebo (Liquid Sky), ZDA, angl., 112′
 ŠKUC-LL-Klub Monokel vas v torek, 14. novembra ob 20.00 vabi na literarni večer in pogovor z Gocejem Smilevskim.
Goce Smilevski (1975) se je leta 2002 z romanom Pogovor s Spinozo vpisal med pisce mlajše makedonske proze, ki se jim je s kvalitetnimi deli posrečilo dvigniti bralno kulturo. Literarizirana biografija o racionalnem, zadržanem filozofu Spinozi, ki se bojuje s svojimi čustvi do sestrične Clare Marie in svojega učenca Johannesa Caseariusa, je po izidu postala makedonski roman leta.
Pogovor s Spinozo je bil večkrat ponatisnjen in preveden v več jezikov, slovenska izdaja v prevodu Aleša Mustarja je izšla leta 2005 pri ŠKUC-Lambdi. Smilevski se nam je lani že predstavil na Škucovem festivalu Živa književnost. Na literarnem večeru v Monoklu boste slišali odlomke iz romana v makedonščini in slovenščini, pogovor s pisateljem pa bo vodila Suzana Tratnik.
Klub Tiffany bo nocoj (20.10.2006) odprt od 24h naprej.
Glasbo vrti DJ Duky.
Na voljo bodo zloženke s kondomi in lubrikanti.
Za pijačo bo poskrbel bar Radikal.
Vstopnina: 500 sit prispevka.
Vabljeni!
|
December 7 - 14, 2026
submission deadlines:
1 July 2026 - running time more than 30'
1 September 2026 - running time less than 30'
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
