Gledališka predstava Ime mi je Damjan (avtorica Suzana Tratnik, režiser Alen Jelen, igralka Neva Jana Flajs) – ŠKUC gledališče, gostuje 4. decembra 2002 ob 19:30 v Centru interesnih dejavnosti Ptuj.
|
||||||
|
Gledališka predstava Ime mi je Damjan (avtorica Suzana Tratnik, režiser Alen Jelen, igralka Neva Jana Flajs) – ŠKUC gledališče, gostuje 4. decembra 2002 ob 19:30 v Centru interesnih dejavnosti Ptuj. V času 18. knjižnega sejma v Cankarjevem domu, med 27.11. in 1.12., lahko v drugem preddverju kupite knjige iz zbirke Lambda s 50% popustom. V soboto, 30.11., pa bo ob 15.00 v Debatni kavarni v prvem preddverju pogovor o homofobiji v literaturi in okoli nje, o gejevski in lezbični literaturi in še o čem. Pogovor bo vodil Nikolai Jeffs.
Društvo ŠKUC vas vabi, da se v torek, 10.12.2002 ob 20.00 uri v prostorih kluba Monokel, Metelkova mesto, stavba Lovci, udeležite pogovora na temo “Gejevske in lezbične partnerske zveze”. Pogovarjali se bomo o tem, kakšne so naše predstave, želje in izkušnje s partnerstvom, kaj nam je pomembno in česa si ne želimo v določeni zvezi, s kakšnimi težavami se srečujemo in kako jih premagujemo, kako se naše partnerstvo s časom spreminja in se v pogovoru dotaknili tudi teme istospolnih porok. V sredo, 27. novembra ob 11. uri, bo v prostorih Slovenske kinoteke tiskovna konferenca 18. festivala gejevskega in lezbičnega filma. Na tiskovni konferenci bo predstavljen program letošnjega festivala, seznanili pa vas bomo tudi z zgodovino festivala, ki šteje za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. Festival bodo predstavili organizatorji in organizatorka festivala: Igor Španjol, Brane Mozetič in Suzana Tratnik. Novinarske konference se bo udeležila tudi gostja Maja Weiss, režiserka otvoritvenega filma festivala. Film Varuh meje je dobitnik številnih nagrad, med njimi tudi za najboljši filmski prvenec na San Francisco International Lesbian & Gay film Festival 2002, nominiran pa je tudi za Fassbinderjevo nagrado.
Vljudno vabljeni! Legebitra – skupina za istospolno usmerjene mlade vabi na okroglo mizo o položaju istospolno usmerjenih mladih v srednjih šolah, ki bo v četrtek, 28.11.2002 ob 18. uri v predavalnici E Fakultete za družbene vede, Ljubljana, Kardeljeva 5. Spoštovani! Legebitra je skupina za istospolno usmerjene mlade, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sodelujemo s številnimi tujimi in domačimi gejevskimi, lezbičnimi in mladinskimi skupinami, kot tudi z mednarodno organizacijo istospolno usmerjenih mladih IGLYO (International Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender Youth and Student Organisation). Skupina združuje več kot 150 istospolno usmerjenih mladih. Njene aktivnosti vključujejo tedenske okrogle mize, tematske tabore ter sodelovanje na seminarjih v tujini. V okviru Meseca sociale, ki poteka pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, bi radi širši javnosti predstavili skupino in njeno delo. Namen okrogle mize, ki jo organiziramo, je spregovoriti o učnih vsebinah in učnem načrtu ter do katere mere podajata relevantne informacije o istospolni usmerjenosti, predvsem pa, zakaj so dijaki in dijakinje v slovenskih šolah za te vsebine prikrajšani. Zanimal nas bo tudi položaj istospolno usmerjenih mladih v šolah in odnos vrstnikov in učiteljev do njih. Eno od pomembnejših vprašanj, ki si jih bomo zastavili, je, kako v učne vsebine različnih predmetov vnesti več informacij o homoseksualnosti in spolni usmerjenosti in kako bolje odgovoriti na potrebe mladih gejev in lezbijk v šoli, ki naj bi bila tudi zanje varno okolje. Predstavili bomo tudi delovanje skupine Legebitra in projekt distribucije Legebitrinega mesečnika Oznanila v vse srednješolske knjižnice. Na okroglo mizo, ki jo bo moderiral in vodil dr. Bogdan Lešnik, so vabljeni:
Upamo, da se boste lahko udeležili!
Za skupino Legebitra,
Frank O’Hara (1926-1966) je osrednji predstavnik njujorške pesniške šole (tudi John Ashbery, Kenneth Koch, Jamesu Schuyler …), ki v povojni ameriški poeziji pomeni prvo in zadnjo avtentično avantgardo. Slikarstvo abstraktnega ekspresionizma v vzponu, razvejana nova, neakademska pesniška scena (čas bitnikov in oživljanja kozmopolitske tradicije Walta Whitmana), New York City v “zlati dobi” jazza, z Milesom in Billie Holliday, holivudski film, z Jamesom Deanom na plakatih; to je snov na platnu pesništva Franka O’Hare. Prijateljstvo, ustvarjalnost in druženje, ljubezen in kosilo, hitrost in prelétnost sodobnega velemestnega življenja v “čisti” obliki. Renesančna odprtost in ideološka neobremenjenost, smisel za humor in zavračanje trpeče grimase. Svoboda “telesa in duha” v navdušujoči obliki. O’Harin vpliv na življenje (poezije) tudi po smrti narašča. Sonce se samo nasmehne, kjerkoli se pojavi. HOMOSEKSUALNOST
Torej si snemamo svoje maske, kajne, in držimo
Pesem stare vrane ni nič manj polna sodbe
torej sem se ovil s sencami kakor s puhom
zelo dolge opere, in nato smo stran!
nežna stopala znova dotaknila zemlje, kaj šele “zelo kmalu”.
Začnem kot led, s prstom pri ušesu, z ušesom
na dežju. Prelepo je občudovati samega sebe
od latrin. Štirinajsta ulica je pijana in lahkoverna.
ljubijo park in nesposobni železniško postajo,
in dol po razpotegnjeni senci abesinske glave
in da bi zmedli pogumne, kričijo “Poletni dan je, Prevedel Jure Potokar Tudi Ženski formum Združene liste socialnih demokratov se pridružuje protestom zoper homofobičen izpad v reviji Maturant&ka. Njihovo obvestilo za javnost navajamo v celoti: Ženski forum ZLSD OBVESTILO ZA JAVNOST Spoštovani! V prilogi DELA Maturant&ka, ki je pred časom nastala kot priloga, namenjena srednješolcem pod uredništvom gospoda Suhadolnika, je bila na zadnji strani objavljena pesem srednješolca, ki močno posega v enakopravno in nediskriminatorno obravnavanje pravic istospolno usmerjenih, zato k objavam takih besedil Ženski Forum Združene liste socialnih demokratov ostro protestira! Menimo, da v tem primeru ne gre za omejevanje svobode umetniškega izražanja, niti za omejevanje svobode govora. Besedilo ki je bilo objavljeno, namreč neposredno vnaša in razpihuje nestrpnost do istospolno usmerjenih, kar pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin zapisanih v Ustavi Republike Slovenije. To kar želimo sporočiti Varuhu človekovih pravic, Ministrstvu za šolstvo, glavnemu uredniku Dela, Uredniku priloge in slovenski javnosti je naša trdna prepričanost, da tovrstne oblike izražanja, ki skozi medij dobijo tudi javno podporo, neposredno pomenijo ogrožujoč dejavnik za medosebne odnose in dajejo legitimiteto javnemu izražanju nestrpnosti. Če se nekdo izpostavi na ulici in to počne kot individuum seveda lahko to dela z vso pravico in nosi za to vse posledice. Ne moremo pa razumeti, da tovrstna besedila dobijo podporo tudi v medijih. Za vsakega človeka, ki se zna vživeti v posameznika in njegovo drugačnost je povsem jasno, kako boleče lahko doživi ranljiv najstnik objavo takega besedila, še posebej, če se s svojo drugačnostjo šele sooča. Za vsakega izobraženega intelektualca je tudi povsem jasno, da objava tovrstnih besedil ni nedolžen in naiven projekt, ampak odraža soglasje urednikov, morda celo širše javnosti. Če je to slovenska stvarnost – in očitno je – potem se moramo vsi zavedati, da s tem, ko take objave omogočamo, se nanje ne odzivamo, ali celo ne protestiramo, postajamo soodgovorni za odnose v družbi, za izkazovanje nestrpnosti, morda tudi kaj hujšega! Ne, v nobeni demokratični družbi taka revija ne more biti prostor za obračun z drugačnostjo! V ŽF ZLSD se zavedamo, da tudi aktualno politično dogajanje (ne dogajanje) botruje takim projektom, zato se obračamo na vse svobodomiselne državljane, da se uprejo in protestirajo proti tovrstnemu izražanju nestrpnosti.
Obenem pa se obračamo na javnost tudi s pobudo:
Alenka Kovšca V Ljubljani, 12. novembra 2002 Po malem maratonu, ki je bil na 6. Gay Games v Sydneyu na sporedu v soboto ob 21. uri po našem času, so se te igre za naša udeležnca, Vikija Kerna in Mitjo Blažiča, končale. Domov bosta prinesla medalje za sodelovanje, ki so jih dobili prav vsi udeleženci, saj je geslo iger od samega začetka pomembno je sodelovati, ne zmagati. Viki in Mitja sta pred začetkom iger sodelovala na konferenci Amnesty International, kjer sta predstavila tudi stanje v Sloveniji in slovenske GLBT organizacije. Otvoritev iger je gledalo skoraj 40.000 gledalcev in gledalk, ki sta jih med drugim zabavala tudi KD Lang in Jimmy Sommerville. Tudi ostale dni je bil Sydney zelo gej mesto, saj je igre spremljal bogat kulturen program. Na letošnjih Gay Games je v 30 disciplinah sodelovalo okrog 13.000 športnikov in športnic iz 80 držav. Za nemoten potek iger je skrbelo 6000 prostovoljcev. Še nekaj foto utrinkov z Gay Games, ki sta jih posnela Viki in Mitja:
Nekaj fotografij z Gay Games je na naslovu http://www.picturesystems.com/eventimages/. GLBT organizacije so na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, na upravo časopisa Delo, na Urad varuha človekovih pravic in na Društvo novinarjev Slovenije naslovile protest zaradi homofobične predelave pesmi “Samo ljubezen”, ki je izšla v reviji Maturant&ka. Sponzor revije je tudi MŠZŠ. Organizacije, ki želijo sopodpisati protest, naj to javijo na naslov siqrd@mail.ljudmila.org Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ministrica dr. Lucija Čok Protestno pismo Spoštovani! Ogorčeni smo nad revijo Maturant&ka, ki je bila po srednjih šolah v Sloveniji brezplačno distribuirana 4. novembra 2002. Revija, katere založnika sta Delo d.d. in Gyrus, d.o.o., na zadnji strani objavlja brutalen in žaljiv tekst, ki temelji na predelavi zmagovalne pesmi za pesem Evrovizije, s katerim je trio Sestre letos zastopal Slovenijo v Estoniji. Predelava pesmi, ki vsebuje verze kot so: “… na svetu pedrov mnogo ni, a njih število se množi, vsakemu le iz riti teče kri …” je odkrit izbruh sovraštva do istospolno usmerjenih in neciviliziran izpad. Prispevek naj bi bil delo anonimnega avtorja “Gorjanca” z Gimnazije Bežigrad. Žalostno je, da po vsej polemiki letos pomladi, ki so jo sprožili poskusi, da bi onemogočili skupino Sestre, danes v javnih medijih spet beremo več kot nestrpne izbruhe sovraštva. Ko je evropska poslanka Lousewies van der Laan v Evropskem parlamentu sprožila vprašanje nestrpnosti do drugačnih v Sloveniji, je vsa slovenska javnost hitela dokazovati, da v Sloveniji ni homofobije. Direktorica Urada za informiranje RS Alja Brglez je celo zatrjevala, da nevladne organizacije gejev in lezbijk pljuvajo v lastno skledo in da pri nas nikakor ni nestrpnosti! Mistrstvo za šolstvo sprašujemo, s kakšno utemeljitvijo financirajo publikacije, ki mlade ne le ne spodbujajo k strpnosti, ampak jih odkrito pozivajo k odporu in sovraštvu do drugačnih? Upravo časopisa Delo sprašujemo, zakaj dopušča uredniško politiko, ki omogoča odkrito žaljenje in gojenje sovražnosti do istospolno usmerjenih? Varuha človekovih pravic sprašujemo, zakaj sodni organi v državi niso uspešni pri preprečevanju v ustavi prepovedanega širjenja nestrpnosti in sovraštva? Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da takoj ustavi financiranje omenjene revije in širši javnosti zagotovi, da se tovrstni ekscesi ne bodo več dogajali, za nastalo škodo pa sprejme svoj del odgovornosti. Prav tako pričakujemo, da z ustreznimi publikacijami in z izobraževanjem zaustavi širjenje nestrpnosti do istospolno usmerjenih. Od Dela in Maturant&ke pričakujemo opravičilo homoseksualni populaciji v Sloveniji in vsem ostalim bralkam in bralcem, ki morajo prebirati take gnusne in popolnoma neokusne konstrukte v njihovih publikacijah. Od varuha človekovih pravic pričakujemo odločno akcijo, ki bo rešila vprašanje pravne zaščite manjšinskih skupin v primeru tovrstnih napadov. Na koncu se lahko vprašamo, kako naj ob objavljenemu prispevku razumemo naslednje pismo bralcev v isti številki revije: “… Maturankt&ka mi je odprla oči, mi dala nove moči in ideje za pustolovščine, kreativnost, me spodbudila, da ne padem v stoletno vegetacijo, ampak naredim nekaj zase. Zares bombastična revija! Dijak Gimnazije Koper.” Če je žalitev danes ene, drugič druge manjšinske skupine nekaj kar odpira oči in daje mladim nove moči, se lahko resno vprašamo, kakšne vrednote nam omenjeni časopis želi ponujati? Je enakopravnost v Sloveniji res le fraza? Je pravica manjšine, da se je ne šikanira zaradi drugačnosti, zgolj vedno bolj oddaljen humani ideal? Ljubljana 9.11. 2002
Miha Lobnik, SKUPINA LEGEBITRA |
||||||
|
Copyright © 2026 SiQRD - All Rights Reserved Powered by WordPress & Atahualpa |
||||||