SiQRD

Društvo ŠKUC vas vabi, da se v torek, 10.12.2002 ob 20.00 uri v prostorih kluba Monokel, Metelkova mesto, stavba Lovci, udeležite pogovora na temo “Gejevske in lezbične partnerske zveze”.

Pogovarjali se bomo o tem, kakšne so naše predstave, želje in izkušnje s partnerstvom, kaj nam je pomembno in česa si ne želimo v določeni zvezi, s kakšnimi težavami se srečujemo in kako jih premagujemo, kako se naše partnerstvo s časom spreminja in se v pogovoru dotaknili tudi teme istospolnih porok.

Legebitra – skupina za istospolno usmerjene mlade vabi na okroglo mizo o položaju istospolno usmerjenih mladih v srednjih šolah, ki bo v četrtek, 28.11.2002 ob 18. uri v predavalnici E Fakultete za družbene vede, Ljubljana, Kardeljeva 5.

Spoštovani!

Za skupino Legebitra,

Miha Lobnik, Jasna Magič

Tudi Ženski formum Združene liste socialnih demokratov se pridružuje protestom zoper homofobičen izpad v reviji Maturant&ka. Njihovo obvestilo za javnost navajamo v celoti:

Ženski forum ZLSD

OBVESTILO ZA JAVNOST

Spoštovani!

V prilogi DELA Maturant&ka, ki je pred časom nastala kot priloga, namenjena srednješolcem pod uredništvom gospoda Suhadolnika, je bila na zadnji strani objavljena pesem srednješolca, ki močno posega v enakopravno in nediskriminatorno obravnavanje pravic istospolno usmerjenih, zato k objavam takih besedil Ženski Forum Združene liste socialnih demokratov ostro protestira!

Menimo, da v tem primeru ne gre za omejevanje svobode umetniškega izražanja, niti za omejevanje svobode govora. Besedilo ki je bilo objavljeno, namreč neposredno vnaša in razpihuje nestrpnost do istospolno usmerjenih, kar pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin zapisanih v Ustavi Republike Slovenije.

To kar želimo sporočiti Varuhu človekovih pravic, Ministrstvu za šolstvo, glavnemu uredniku Dela, Uredniku priloge in slovenski javnosti je naša trdna prepričanost, da tovrstne oblike izražanja, ki skozi medij dobijo tudi javno podporo, neposredno pomenijo ogrožujoč dejavnik za medosebne odnose in dajejo legitimiteto javnemu izražanju nestrpnosti. Če se nekdo izpostavi na ulici in to počne kot individuum seveda lahko to dela z vso pravico in nosi za to vse posledice. Ne moremo pa razumeti, da tovrstna besedila dobijo podporo tudi v medijih.

Za vsakega človeka, ki se zna vživeti v posameznika in njegovo drugačnost je povsem jasno, kako boleče lahko doživi ranljiv najstnik objavo takega besedila, še posebej, če se s svojo drugačnostjo šele sooča. Za vsakega izobraženega intelektualca je tudi povsem jasno, da objava tovrstnih besedil ni nedolžen in naiven projekt, ampak odraža soglasje urednikov, morda celo širše javnosti. Če je to slovenska stvarnost – in očitno je – potem se moramo vsi zavedati, da s tem, ko take objave omogočamo, se nanje ne odzivamo, ali celo ne protestiramo, postajamo soodgovorni za odnose v družbi, za izkazovanje nestrpnosti, morda tudi kaj hujšega! Ne, v nobeni demokratični družbi taka revija ne more biti prostor za obračun z drugačnostjo!

V ŽF ZLSD se zavedamo, da tudi aktualno politično dogajanje (ne dogajanje) botruje takim projektom, zato se obračamo na vse svobodomiselne državljane, da se uprejo in protestirajo proti tovrstnemu izražanju nestrpnosti.

Obenem pa se obračamo na javnost tudi s pobudo:

“Kadarkoli boste v položaju, ko lahko vplivate na spoštovanje človekovih pravic in vzpostavljanje razmer ki to omogočajo, spoštujte se in to tudi storite!”

Alenka Kovšca

Predsednica

Ženskega foruma ZLSD

V Ljubljani, 12. novembra 2002

GLBT organizacije so na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, na upravo časopisa Delo, na Urad varuha človekovih pravic in na Društvo novinarjev Slovenije naslovile protest zaradi homofobične predelave pesmi “Samo ljubezen”, ki je izšla v reviji Maturant&ka. Sponzor revije je tudi MŠZŠ. Organizacije, ki želijo sopodpisati protest, naj to javijo na naslov siqrd@mail.ljudmila.org

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ministrica dr. Lucija Čok

Uprava časopisa Delo, predsednik Jure Apih

Urednik revije Maturant&ka, Gorazd Suhadolnik

Urad varuha človekovih pravic, Matjaž Hanžek

Društvo novinarjev Slovenije, predsednik Gregor Repovž

Protestno pismo

Spoštovani!

Ogorčeni smo nad revijo Maturant&ka, ki je bila po srednjih šolah v Sloveniji brezplačno distribuirana 4. novembra 2002. Revija, katere založnika sta Delo d.d. in Gyrus, d.o.o., na zadnji strani objavlja brutalen in žaljiv tekst, ki temelji na predelavi zmagovalne pesmi za pesem Evrovizije, s katerim je trio Sestre letos zastopal Slovenijo v Estoniji. Predelava pesmi, ki vsebuje verze kot so: “… na svetu pedrov mnogo ni, a njih število se množi, vsakemu le iz riti teče kri …” je odkrit izbruh sovraštva do istospolno usmerjenih in neciviliziran izpad. Prispevek naj bi bil delo anonimnega avtorja “Gorjanca” z Gimnazije Bežigrad.

Žalostno je, da po vsej polemiki letos pomladi, ki so jo sprožili poskusi, da bi onemogočili skupino Sestre, danes v javnih medijih spet beremo več kot nestrpne izbruhe sovraštva. Ko je evropska poslanka Lousewies van der Laan v Evropskem parlamentu sprožila vprašanje nestrpnosti do drugačnih v Sloveniji, je vsa slovenska javnost hitela dokazovati, da v Sloveniji ni homofobije. Direktorica Urada za informiranje RS Alja Brglez je celo zatrjevala, da nevladne organizacije gejev in lezbijk pljuvajo v lastno skledo in da pri nas nikakor ni nestrpnosti!

Mistrstvo za šolstvo sprašujemo, s kakšno utemeljitvijo financirajo publikacije, ki mlade ne le ne spodbujajo k strpnosti, ampak jih odkrito pozivajo k odporu in sovraštvu do drugačnih?

Upravo časopisa Delo sprašujemo, zakaj dopušča uredniško politiko, ki omogoča odkrito žaljenje in gojenje sovražnosti do istospolno usmerjenih?

Varuha človekovih pravic sprašujemo, zakaj sodni organi v državi niso uspešni pri preprečevanju v ustavi prepovedanega širjenja nestrpnosti in sovraštva?

Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da takoj ustavi financiranje omenjene revije in širši javnosti zagotovi, da se tovrstni ekscesi ne bodo več dogajali, za nastalo škodo pa sprejme svoj del odgovornosti. Prav tako pričakujemo, da z ustreznimi publikacijami in z izobraževanjem zaustavi širjenje nestrpnosti do istospolno usmerjenih.

Od Dela in Maturant&ke pričakujemo opravičilo homoseksualni populaciji v Sloveniji in vsem ostalim bralkam in bralcem, ki morajo prebirati take gnusne in popolnoma neokusne konstrukte v njihovih publikacijah.

Od varuha človekovih pravic pričakujemo odločno akcijo, ki bo rešila vprašanje pravne zaščite manjšinskih skupin v primeru tovrstnih napadov.

Na koncu se lahko vprašamo, kako naj ob objavljenemu prispevku razumemo naslednje pismo bralcev v isti številki revije: “… Maturankt&ka mi je odprla oči, mi dala nove moči in ideje za pustolovščine, kreativnost, me spodbudila, da ne padem v stoletno vegetacijo, ampak naredim nekaj zase. Zares bombastična revija! Dijak Gimnazije Koper.”

Če je žalitev danes ene, drugič druge manjšinske skupine nekaj kar odpira oči in daje mladim nove moči, se lahko resno vprašamo, kakšne vrednote nam omenjeni časopis želi ponujati? Je enakopravnost v Sloveniji res le fraza? Je pravica manjšine, da se je ne šikanira zaradi drugačnosti, zgolj vedno bolj oddaljen humani ideal?

Ljubljana 9.11. 2002

Miha Lobnik, SKUPINA LEGEBITRA

Mitja Blažič, OUT IN SLOVENIJA

Miran Šulinc, ŠKUC MAGNUS

Tatjana Greif, ŠKUC-LL

Nataša Velikonja, LEZBIČNA KNJIŽNICA in REVIJA LESBO

Nataša Sukič, ZALOŽBA VIZIBILIJA

V zbirki Lambda je izšla nova knjiga.

Adrienne Rich (rojena 1929) velja za eno najpomembnejših sodobnih ameriških pesnic. Karizmatična osebnost, ki je z obsežnim esejističnim (O lažeh, skrivnostih in molku, Lambda 28) in pesniškim opusom pomembno zaznamovala ameriško žensko pisavo. Materinstvo, solidarnost žensk, odnos med moškim in žensko, pluralnost spolnih oblik, odkrivanje kolektivne in osebne identitete ter skupnega jezika, ki naj omogoči izraziti moderno žensko senzibilnost, so glavne teme njene poezije. Pesnenja se loteva s pravo dramatično vnemo. Prizadeva si na novo brati preteklost in sedanjost. Ker bo le tako spet vzpostavljeno dostojanstvo ženske, pesnice, judinje, lezbijke. Gre torej za osvoboditev ženske in hkrati za govorico, drugačno od patriarhalne, ideološko obremenjene. Richeva želi vrniti besedi njeno nekdanjo magično in rotilno funkcijo, tisto psihično energijo, ki se sprosti v trenutku, ko se ženska začne gibati proti novemu prostoru, onkraj družbenih omejitev, ki jih vzpostavljajo moški.

ENAINDVAJSET LJUBEZENSKIH PESMI

I

Povsod po mestu mežika z ekranov

pornografija, znanstveno fantastični vampirji,

prevarani najemniki se upogibajo pod bičem,

tudi midve morava hoditi … nekako tako, kot da bi hodili

po od dežja razmočenih smeteh, skoz strnjene krutosti

najinih sosesk.

Spoprijeti se morava z življenjem, ki se ga ne da

ločiti od teh gnusnih sanj, tega kovinskega blebetanja,

te sramote in begonije ki nevarno pobliskava

s police šestnadstropne hiše,

ali dolgonogih deklet, ki se igrajo z žogo

na dvorišču nižje gimnazije.

Nihče ni pomislil na naju. Živeti hočeva kot drevesa

sikomore, ki plamenijo skoz žvepleni zrak,

kljub neštetim brazgotinam, bujno brsti

najina živalska strast zakoreninjena v mestu.

VII

Katera žival bi spremenila svoje življenje v besede?

Za kakšno zadoščenje gre tu?

- in vendar, pisanje kot je tole pomeni, tudi jaz živim.

Je vse to podobno zavijanju polarnega rosomaha,

ta modulirana kantata divjine?

ali, ko te daleč od tebe skušam ustvarjati v besedah,

kaj te samo uporabljam, kakor reko ali vojno?

In kako sem uporabljala reke, kako sem uporabljala vojne,

da sem se izognila pisanju o najhujšem -

ne zločini drugih, niti naša smrt,

ampak nemoč, da bi si dovolj strastno želela najino svobodo

tako da bi se poškodovani bresti, bolne reke, vse morije zdeli

samo znamenja te oskrumbe nas samih?

XII

Spiva, vrtiva se v krogu kot planeti,

ki krožijo po svojem polnočnem travniku:

dotik je dovolj, da spoznava,

da nisva sami v vesolju, niti v spanju:

sanjski duhovi dveh svetov,

ki hodijo po mestih duhov, se skoraj ogovarjajo.

Prebudile so me tvoje mrmrajoče besede,

izrečene svetla ali temna leta nazaj,

kot da bi govoril moj glas.

A midve imava različne glasove, celo v spanju,

in najini telesi, tako podobni, sta vendar tako različni

in preteklost, ki odmeva po najinih krvnih obtokih,

je polna različnih jezikov, različnih pomenov -

vendar bi v vsaki kroniki sveta, katerega del sva,

lahko bilo zapisano z novim pomenom

bili sva ljubimki istega spola,

ženski iste generacije.

Prevedel Ciril Bergles