SiQRD

Na dan obeležitve rojstnega dne pesnika Simona Jenka, 27. oktobra, se vsako leto tradicionalno odvija razglasitev nagrajene pesniške zbirke in podelitev Jenkove nagrade. V letu 2022 jo prejme Nataša Velikonja za pesniško zbirko Prostor sred križišč (Založba Škuc, 2021).

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednica Alja Adam ter Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in Nina Dragičević kot lanska dobitnica, je v svoji utemeljitvi zapisala:

“Nataša Velikonja v svoji pesniški zbirki, ki jo zaznamuje jasen dramaturški lok, zapiše, da ko enkrat nekaj veš, ne moreš več nazaj. Nova izkušnja v doživljanju, ki je vselej telesna in presega umsko zbiranje informacij, vznika na presečišču med soočanjem z lastno ranljivostjo in zmožnostjo vztrajanja v negotovosti. Kar veš, te žene v premik. V sedmih vsebinskih sklopih pesniška subjektka potuje od obupa, razočaranja in strahu, k prostoru dvojine, k ljubezni, ki v celoti zaznamuje pričujočo pesniško zbirko. Pesniška subjekta, pravi, da je strah tisti, ki nam polaga obvezo na oči, nam jemlje pogum in ovira naše gibanje. Šele, ko okrepimo lastno zavedanje, izostrimo lastno »vidno polje«, ko sežemo k svoji bolečini in praznini, pride do premika, do spremembe.

Subjektka išče ljubezen in jo tudi najde – z ljubimko se srečata »sredi kaosa vrvečih križišč«. Ljubimki si počasi, z nežnostjo in predanostjo ustvarjata svoj prostor sredi hitrega urbanega utripa. Pesnica pravi, da se lezbični filmi končajo, ko prideta dve skupaj, medtem, ko je ljubezen, ki se hrani s predanostjo in drobnimi pozornostmi, vselej na začetku: … kot, da ni nič pred menoj…, jo ljubim.

Veronika Šoster je v uvodni besedi k knjigi zapisala, da lahko knjigo Nataše Velikonje beremo kot prelepo sodobno serenado, ki nas zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved. Gibek in tekoč pesniški jezik zarisuje slikovitost intime, kjer ljubezen »lovi« ali »odloži« trenutek« in se bohoti v vsej svoji kompleksnosti. Čutne, prodorne in iskrene pesmi utrjujejo naše zaupanje v ljubezen.”

Žirija je tokrat izbirala med približno 150 pesniškimi zbirkami. Poleg nagrajene so bile nominirane še pesniške zbirke Aktivistovi zapisi Braneta Mozetiča (Škuc), Orodje za razgradnjo imperija Jerneja Županiča (LUD Literatura) in Selišča Kristine Kočan (Litera).

Timothy Conigrave se je rodil v Melbournu leta 1959 in obiskoval šolo Xavier, nato pa univerzo Monash. Študij igralstva na Nacionalnem inštitutu za dramsko umetnost je zaključil leta 1984. Igral je v igrah kot so Brighton Beach Memoirs in As Is ter nastopal s skupino The Fabulous Globos. Začel je s projektom Soft Targets, predstavo, ki so jo leta 1986 uprizorili v gledališču Griffin. Med njegova druga dramska dela sodijo tudi The Blitz Kids in Thieving Boy. Timothy Conigrave je umrl oktobra 1994, kmalu za tem, ko je dokončal knjigo V njegovem objemu.

V njegovem objemu je delo, ki se osredotoča na spomine iz Timovega kratkega življenja. V knjigi opiše svojo zvezo z Johnom Caleom, vse od začetkov, ko se kot najstnika spoznata v katoliški šoli Xavier in se med njima razvije ljubezen, pa skozi devetdeseta leta, ko oba zbolita za aidsom, ki je tedaj terjal ogromno življenj.

Tim opiše svoja najstniška leta ter prve težave, ki se pojavijo v zvezi z njegovo spolno usmerjenostjo, kako ga sprejme okolica in kako mora sprejeti samega sebe, kako se kot študent poveže z aktivistično skupino za enakopravnost istospolno usmerjenih, nato pa brez olepšav opiše začetek in potek krute bolezni, ki je njemu in Johnu življenje obrnila na glavo. Bolezen je Tima navsezadnje tudi spodbudila k pisanju te tragične zgodbe, ki se zaključi z Johnovo smrtjo leta 1992 in s Timovim žalovanjem.

Knjiga je izšla leta 1995, po avtorjevi smrti. Končal jo je par tednov preden je tudi sam podlegel posledicam aidsa.

Gre za eno redkih prvoosebnih pričevanj iz obdobja aidsa v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po knjižni predlogi sta nastala gledališka igra in dokumentarec, leta 2015 pa so posneli še istoimenski igrani film. Knjiga je prejela nagrado za človekove pravice za stvarno literaturo in v Avstraliji še vedno velja za eno najbolj priljubljenih neleposlovnih del.

Lana Škof je anglistka in je to njen prvi knjižni prevod.

SPLETNI NAKUP

V četrtek, 2. junija, se bosta na literarnem festivalu Punctum v Rigi predstavili slovenska in latvijska LGBT literatura.

Festival že peto leto organizira istoimenska literarna in filozofska revija, ki je odprta za sodobnost in inovativnost. Latvijsko stran bodo zastopali Ilze Jansone, Elīna Kokareviča, Ausma Perons, Katrīna Rudzīte in Kārlis Vērdiņš, slovensko pa Aljaž Koprivnikar, Vesna Lemaić, Brane Mozetič in Suzana Tratnik. Diskusiji, ki jo bo vodil teoretik Deniss Hanovs, bodo sledila branja v obeh jezikih. Za neposredne prevode v slovenščino je poskrbel Klemen Pisk, iz slovenščine v latvijski jezik pa je prevajala Māra Gredzena.

Finančno sta prevode krila sam festival in pa center Latvian Literature, ki skrbi za promocijo latvijske literature. Največji del projekta pa je izpeljala založba Škuc, ki v zbirkah Lambda in Vizibilija že več kot 30 let izdaja domačo in prevodno LGBT literaturo. Prav v letošnjem letu je s podporo JAK izdala katalog v angleščini, ki prinaša kar štirinajst prepoznavnih proznih in pesniških imen. Za tokratni festivalski prireditvi je izdala obsežno dvojezično brošuro s teksti vseh sodelujočih avtoric in avtorjev. Uvaja jih kratek zgodovinski uvod za obe literaturi, izpod peresa Aljaža Koprivnikarja.

Prevodi slovenske literature v latvijščino so zelo redki, v bistvu so se pojavili šele v zadnjih letih s prevajalko Gredzeno, in še to je šlo doslej zgolj za otroško literaturo. Zato je tokratna predstavitev s številnimi prevodi toliko pomembnejša za nadaljnjo literarno izmenjavo.

POVEZAVA do brošure Obrazi slovenske in latvijske LGBT literature