SiQRD

Vljudno vabljeni na predstavitev knjižnih novosti založbe Škuc-VIZIBILIJA, ki bo v petek 24. januarja 2014 v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana, s pričetkom ob 11. uri.

- Maja Predatoria: Kakšen okus ima včeraj?, 2013 (pesniški prvenec);

- Suzana Tratnik: Konec strpnosti. Zbrani spisi, 2013;

- Larry Kramer: Tragedija današnjih gejev, 2013 (politični eseji), v prevodu Nataše Velikonja;

Pridružili se nam bosta pesnica Maja Predatoria in pisateljica Suzana Tratnik. Lepo vabljeni, da se oglasite in prevzamete recenzentske izvode.

S prisrčnimi pozdravi,

dr. Tatjana Greif, urednica

ŠKUC-Vizibilija * Metelkova 6, Ljubljana * www.skuc.org * tel. 040 950973 * 

Niz, v širši javnosti morda nekoliko manj poznanih del Suzane Tratnik, strnjenih pod naslovom Konec strpnosti, ki jih v ponatisu
obeležujemo v zbirki Vizibilija založbe Škuc, zaobjema publicistična dela in strokovne članke, ki so bili napisani in objavljeni med letoma 1994 in 2011.

Suzana Tratnik se živo, kritično in z razumno razdaljo odziva
na vse, kar jo obdaja, od dogajanja iz sfere dnevne politike,
vprašanj socialne nepravičnosti, zgodovine zatiranja žensk
in seksualnih manjšin, represivnosti družbe, do nostalgičnih
ekskurzov v polpreteklost, otroštvo in mladost; časov, ljudi
in krajev, ki so jih izrinile tranzicijska puhlost, izpraznjenost
in odtujenost. Kot sama pravi: »Zapisano v genih. Izgubljeno
v vetru.«

Na 29. festivalu gejevskega in lezbičnega filma je Rožnatega zmaja občinstva za najboljši film prejel švicarski film Rosie.

Žirija festivala je Rožnatega zmaja podelila japonskemu filmu Yoshiko in Yuriko.

Novo v zbirki Lambda.

Jeanette Winterson (1959) se je rodila v Manchestru in odraščala pri krušnih starših v Accringtonu. Pri šestnajstih letih je zaradi lezbištva zapustila dom, se vpisala na Oxfordsko univerzo in zatem napisala vrsto uspešnic. Zaslovela je že s prvim romanom Pomaranče niso edini sad (1985, slovenski prevod 2001), v katerem je reflektirala izkušnjo posvojenke in lezbijke v versko obsedeni družini. Po romanu je bila posneta tudi tv-nadaljevanka. V slovenskem prevodu imamo še njena romana Pisano na telo in Teža.

Spomini, v katerih se loteva navideznega razcepa med »srečo« in »normalnostjo«, so napisani fragmentarno in strastno, a sklenjeno kot najčistejša poezija v romanu. Avtorica z neprizanesljivo samorefleksijo razgrinja svoje življenje s surovo krušno materjo, ki jo je silila postati misijonarka binkoštne veroizpovedi in jo zaradi lezbične zveze v najstniških letih podvrgla obrednemu »izganjanju hudiča«. Hkrati pa psihološko in dosledno analizira družinsko, socialno in seksualno podlago lastne ustvarjalnosti. Po smrti krušnih staršev je Jeannette Winterson izgubila razum, ki si ga je poskušala povrniti brez zdravil, a s pomočjo znane psihiatrinje in partnerke Susie Orbach. Slednjič je našla tudi biološko mater in njeno družino, a srečanje s »pravo« materjo ni prineslo pričakovane odrešitve. Četudi je bila pokojna krušna mati Jeanette Winterson pošast, je bila vendarle njena pošast, ki je celo sooblikovala in nehote spodbujala hčerin izjemen pisateljski dar. Literarizirana avtobiografija Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?se bere kot druga, skrita, senčna plat avtoričinih proznih del.

Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka in publicistka. Iz angleščine je prevedla strokovna dela s področja spolov, romane, dramska besedila in kratkoprozne zbirke, med drugim avtoric in avtorjev Judith Butler, Kate Bornstein, Leslie Feinberg, Jackie Kay, Mary Dorcey, Michael Cunningham, Ian McEwan, Truman Capote, Dennis Cooper, Helen Zahavi.

/ odlomek /

Več…

V obliki elektronske knjige je izšel srbski prevod zbirke kratke proze Borisa Pintarja Atlantis (Smashwords, 2013). Prevod z enakim naslovom je delo Nataše Jančić.

https://www.smashwords.com/profile/view/borispintar

E-knjiga je na voljo v več spletnih knjigarnah: Barnes & Noble, Diesel, Sony in tudi v Applovi iBooks.

“U prvom planu imamo lik heteroseksualne žene koja se odlučuje za život sa homoseksualcem, u kome ga naravno pokušava ‘izlečiti’. Žene su na neki način slične homoseksualnoj skupini i predstavljaju njene saborke u patrijarhalnom svetu; istovremeno, kao majke, one su upravo te koje održavaju tu istu patrijarhalnu porodicu, a preko nje i same patrijarhalne odnose.”
Jelka Ciglenečki