POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
V okviru praznovanja 40. obletnice Društva ŠKUC vas vabimo na dogodke, ki se bodo odvijali v ta namen.
Še posebno ste vabljeni na dogodke, ki se bodo odvijali v Kulturnem centru Q.
sreda, 14. 3. ob 19h, Klub Tiffany (ŠKUC Kulturni center Q), Metelkova mesto, Ljubljana
filmska projekcija film iz 21. festivala Gejevskega in lezbičnega filma:
Dihaj globoko, komična drama, Srbija in Črna gora, 2004, srb., 80′
Scenarij: Hajdana Baletić; režija: Dragan Marinković; glavne vloge: Mira Furlan, Ana Franić, jelena Djokić, Bogdan Diklić, Branislav Tomašević; fotografija: Boris Gortinski; zvok: Zoran Maksimović in Ognjen Popić; montaža: Petar Marković; glasba: Vladimir Marković; produkcija: Norga Investment Inc. & DV Solution
Beograjska študentka Saša pove staršem, da s svojim fantom Štefanom odhajata v Kanado boljšemu življenju naproti. Iste noči se ponesrečita z avtom in Štefan se mora zdraviti v bolnišnici. V tem času se Saša pobliže seznani s Štefanovo sestro Lano, svobodomiselno in svetovljansko fotografinjo, ki sicer živi v Parizu. Med drugim odkrije, da ima njena mati ljubimca in da njena družina razpada, kljub očetovemu patetičnemu trudu, da bi vse obdržal po starem. Saša in Lana odkrijeta drugačne razsežnosti ljubezni, kar sproži nov vrtinec dogodkov. Film o nepričakovani ljubezni med ženskama in prepadu med generacijami v sodobni srbski družbi.
sreda, 14. 3. ob 21h, Klub Tiffany (ŠKUC Kulturni center Q), Metelkova mesto, Ljubljana
filmska projekcija film iz 20. festivala Gejevskega in lezbičnega filma:
Dečki, Slovenija, 1976, igrani, 65′
Scenarij in režija: Stanko Jost; glavne vloge: Peter Rupnik, Gorazd Pulko, Miro Podjed, Nada Božičeva, Borut Alujevič, Drago Kastelic, Olga Puncerjeva; fotografija: Sandi Videnšek; produkcija: Stanko Jost
Nani Papali je ves bolan in shiran, rešen večne želje po lepoti in ljubezni, umrl v letu 1936, star komaj dvajset let. France Novšak (1916—1991) mu je ob smrtni postelji obljubil, da bo razodel skrivnost, ki ga je tako pekla, ker je ni mogel zaupati nikomur. Iz vsebine že porumenelih listov dnevnika je dve leti zatem bralstvu predstavil presenečenje – roman Dečki. Dvignil je obilico prahu in pozabiti ali vsaj zamolčati ga so se mnogi trudili zaman. Ljubezensko razmerje med dijakom Nanijem Papalijem in Zdenkom Castellijem so poskušali strogo umestiti le v erotično sfero odnosa, niti slučajno pa ne tudi v seksualno. “Nani in Zdenko nista storila greha, storil ga je avtor, ki je njun intimni svet fantovskih simpatij prenesel na papir. Plačal ga je s tem, da je bilo njegovo delo ocenjeno kot pisanje po zgledih in v slogu srednjeevropskih meščanskih zabavnih pripovedk, sicer pa ni bil deležen nikakršnega razumevanja, kaj šele priznanja.” Tako je usodo Novšakovih Dečkovi predstavil Gusti Leben v reviji Revolver (št. 4, 1992).
Več…
ponedeljek, 5. marec 2012 ob 20.00, galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Petintrideset let po svoji prvi pesniški zbirki je Brane Mozetič izdal svojo trinajsto zbirko:
Mesta ure leta
Ob listanju knjig(e) bo z avtorjem kramljala Sonja Polanc.
DOGODEK JE ODPOVEDAN!
Sobota, 3.3.2012 ob 23h
Vabljeni v svet cabaret-a, skupaj z Meto in Cabaret Bandom!
Cabaret Band so:
Meta Erženičnik – vokal
Miha Pinterič – harmonika
Urban Logar – kitara/mandolina
Mitja Centrih – bas kitara
Robert Rebolj – bobni
Zoran Mosić – saksofon
spletna stran: www.cabaret-meta.si
Po koncertu se zabava nadaljuje v ritmih 80ih in 90ih
DJ Zenith Nadir
Vstopnina/entrance:
2 eur < 24h > 3 eur / Flyer/Letak
4 eur < 24h > 5 eur / No Flyer/Brez letaka
ŠKUC – Kulturni center Q (klub Tiffany) vas v petek 2.3.2012 ob 23.00 vabi na: DUKE OF URBINO
Tizigay je naslikal sliko “golega madama” za Papija Della Roverja. Občudovan je bil skozi stoletja in bil model številnim slikarjem. Njegova erotična čutnost je sprožila razmišlijanje zgodnjih znanstvenikov, da je to pravzaprav slika prostituta.
Dandanes si sliko razlagamo kot prispodobo zakonske ljubezni ( Za Družinski zakonik!!!) in zvestobe. To teorijo potrjujejo speči pes in dve hišni pomočnici v ozadju, zaposleni s skrinjo.
Dj Papi
Dj Naj
Vstopnina/entrance:
0 eur < 24h > 3 eur / Flyer/Letak
3 eur < 24h > 5 eur / No Flyer/Brez letaka
Tiffany pravi:
Ljubi se varno- uporabi kondom!
diskretno vam ponujamo možnost zaupnega in brezplačnega testiranja na HIV in Hepatitis B.
Ljubljanski festival gejevskega in lezbičnega filma razpisuje natečaj za najboljši slovenski kratki film z glbtiq motiviko ali tematiko. Filme bo ocenjevala festivalska žirija, izbrani bodo predvajani na letošnjem 28. festivalu lezbičnega in gejevskega filma, najboljši pa bo prejel nagrado 500 evrov. Žirija si pridržuje pravico, da prve nagrade ne podeli. Odločitev žirije je dokončna.
Svoje izdelke, ki ne smejo biti daljši od 20 minut, pošljite na DVD-ju do 1. septembra 2012, na naslov: Društvo Škuc, 28 FGLF, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, s pripisom Natečaj. Priložite tudi prijavnico, ki jo najdete tukaj.
Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DrogArt organizira predavanje na temo varne spolnosti. Predaval nam bo doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med.
Kaj pomeni varna spolnost in zakaj je tako pomembna? Kako poskrbeti za zmanjševanje škode pri spolnosti? Ta in druga vprašanja bodo tema četrtkovega predavanja.
Predavanje bo potekalo v četrtek, 1. 3. 2012, ob 18h v Klubu Tiffany (ŠKUC – Kulturni center Q), ki se nahaja v stavbi Lovci (severni del Metelkove mesta), Masarykova 24, pritličje desno.
Število udeležencev je omejeno, zato je obvezna predhodna prijava na mail: minka (at) drogart (dot) org.
Vljudno vabljeni!
Ekipa DrogArt
ŠKUC – Kulturni center Q (Klub Tiffany)
Dogodek podpira MOL – Urad za socialo.
Novo v zbirki Lambda.
nihče me ni pričakal, ko sem pristal. le lučaj od ekvadorske meje. tu so bila mitralješka gnezda. visoko v pogorju, da me je nekaj tiščalo v glavo. in sem bil zgubljen. brez naslova. brez telefonske številke. okoli je bila prava puščoba. mesto je moralo biti daleč. pasto. kaj so me poslali sem, med norce. ki so me po kaki uri prišli pobrat, me po razdrapanih cestah vozili še dve uri v nekakšno ogromno vas, nizkih hiš, blatnih ulic, indijanskih obrazov, morda z enim samim hotelom. zagotovo z enim samim lepim fantom, ki so ga določili za mojega bralca. ki se me ni bal, ali pa se me je, saj je bila večino časa ob njem prilepljena njegova punca. verjetno ti je le bilo težko, tu, v pastu, pred polnim vaškim gledališčem, dvajsetletnemu, brati moje opolzke pesmi. carlos, bil si ves zmeden, ko so naju pustili sama, na kavi, tebe, s tvojo španščino in par angleških besed, ki so počasi pritekale na jezik, bolj ko sta se najina pogleda združevala in telesi bežno dotikali. na vaji si sedel na oder, vzel si glasbeniku nekakšno tolkalo, udarjal s prsti po njem in me gledal, da sem si zaželel pograbiti tebe, tvojo punco, vse, ter odleteti v pariz, o katerem si sanjal, o oblikovanju, o vsem lepem, česar tu ni bilo. vsak večer smo pili. tu se strašno pije. in sanjali. in si samo z očmi govorili, da se imamo radi. in samo jaz sem odšel.
/ pasto /
Več…
Novo v zbirki Lambda.
Glavni junak romana Prepovedane barve (Kindžiki, 1951, 1953) je lep mladenič Juiči, ki se na pragu odraslosti sooči z lastno homoseksualnostjo. Ravno takrat se seznani s slavnim, a že ostarelim pisateljem Šunsukejem, čigar življenje so zaznamovale propadle poroke in druge ljubezenske zveze. Spletkarski Šunsuke sili Juičija v zveze s svojimi nekdanjimi ljubicami, saj se zaveda, da se mladeničevi lepoti ne bodo mogle upreti, razmerja pa bi bila zaradi mladeničeve homoseksualnosti nevzdržna. Hkrati se Juiči zapleta z ljubimci vseh starosti in družbenih stanov. Roman Prepovedane barve ob temačnih igrah moči ponuja poglobljeno refleksijo o lepoti in grdosti, mladosti in starosti, življenju in smrti ter mizoginiji. Jukio Mišima nam v tem zgodnjem delu poda sliko iz življenja v tokijskih homoseksualnih krogih po drugi svetovni vojni, verističen oris pa nadgradi z bolj ali manj neposredno kritično držo do heteronormativnosti, ki je po njegovem mnenju kriva za skrivaštvo in dvojno življenje.
Jukio Mišima (1925−1970) je eden osrednjih pisateljev japonske in svetovne književnosti 20. stoletja. V slovenščino so prevedeni romani Kipenje morja, Po banketu, Pomladni sneg, Hram jutranje zarje, Pobegli konji, Angelov propad, Izpoved maske ter drame Markiza de Sade in Pet iger no.
Iztok Ilc je prevajalec iz japonskega in francoskega jezika. Prevaja osrednje avtorje japonske književnosti 20. stoletja (R. Murakami, Macuura, Kavabata, Endo, N. Soseki), francosko alžirskega pisatelja Khadro in markiza de Sada.
/ odlomek /
Več…
Bralni krožek Anonymous Readers, Lezbično-feministična univerza in Škuc – Kulturni center Q (klub Tiffany) vas vabijo v ponedeljek, 27. februarja, ob 19.00 uri v klub Tiffany.
Tokrat bomo prebirali slovensko pesnico Tajo Kramberger (1970), ki je lani izdala pesniško zbirko Z roba klifa. Taja Kramberger je tudi prevajalka, esejistka in aktivistka. V javnosti je znana po svojih pronicljivih kritikah slovenskega kulturnega in družbenega prostora. Pri nas in v tujini je izšlo že devet njenih pesniških zbirk, leta 2006 pa je za delo Vsakdanji pogovori prejela Veronikino nagrado.
Z roba klifa je družbeno-angažirana pesniška zbirka, poezija, ki je hkrati prežeta z življenjem, osebnim uporom in brezkompromisna bojem. Poezija, kakršne manjka v slovenskem literarnem prostoru.
Knjigo preberite doma.
Bralni krožek bo vodila Vesna Lemaić.
Let’s read!
Dogodek je del projekta Knjižni molj. Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo.
Vabljeni ste na otvoritev razstave Obvoznica mimo nestrpnosti, zgodovina parade ponosa v Sloveniji, ki bo 29. 2. 2012 0b 18. uri v Muzeju Novejše zgodovine (Cekinov grad v Parku Tivoli, Ljubljana).
Govorke in govorci bodo:
dr. Tatjana Greif, koordinatorica SKUC-LL in so-pobudnica Obvoznice mimo nestrpnosti
Nina Hudej, predsednica Društva Parada ponosa in
Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti
8. junija 2001 redar lokala “Galerija” v ljubljanski Mestni galeriji, ki je sicer v lasti Mestne občine Ljubljana, prepove vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Pri tem jima pojasni, da naj “se že navadimo, da lokal ni več za ‘take’”. Sledi protestno počasno pitje mineralne vode v lokalu in čakanje na to, da bodo pristojni državni organi odreagirali na očitno diskriminacijo. Reakcije ne dočakamo, zato se začnejo priprave na “Obvoznico mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji”, ki se zgodi se 6. julija 2001.
Tako se v Sloveniji prične tradicija parade ponosa. Parada ponosa (po svetu znana kot Pride parade) je manifestacija gejev, lezbijk, biskesualnih, trans in queer oseb (LGBTQ), ki se zavzemajo za spoštovanje svojih pravic, človekovih pravic. Temelj parade ponosa je vidnost LGBTQ oseb. Izhod iz privatne v javno sfero, ki je javna zato, ker pripada vsem, ne glede na spolno usmerjenost, identiteto in izraz.
Prosimo, da potrdite svojo udeležbo na eva (dot) gracanin1 (at) gmail (dot) com.
Več…
|
December 8 - 15, 2025
submission deadlines:
1 July 2025 - running time more than 30'
1 September 2025 - running time less than 30'
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|