SiQRD

Novo v zbirki Lambda.

Glavni junak romana Prepovedane barve (Kindžiki, 1951, 1953) je lep mladenič Juiči, ki se na pragu odraslosti sooči z lastno homoseksualnostjo. Ravno takrat se seznani s slavnim, a že ostarelim pisateljem Šunsukejem, čigar življenje so zaznamovale propadle poroke in druge ljubezenske zveze. Spletkarski Šunsuke sili Juičija v zveze s svojimi nekdanjimi ljubicami, saj se zaveda, da se mladeničevi lepoti ne bodo mogle upreti, razmerja pa bi bila zaradi mladeničeve homoseksualnosti nevzdržna. Hkrati se Juiči zapleta z ljubimci vseh starosti in družbenih stanov. Roman Prepovedane barve ob temačnih igrah moči ponuja poglobljeno refleksijo o lepoti in grdosti, mladosti in starosti, življenju in smrti ter mizoginiji. Jukio Mišima nam v tem zgodnjem delu poda sliko iz življenja v tokijskih homoseksualnih krogih po drugi svetovni vojni, verističen oris pa nadgradi z bolj ali manj neposredno kritično držo do heteronormativnosti, ki je po njegovem mnenju kriva za skrivaštvo in dvojno življenje.

Jukio Mišima (1925−1970) je eden osrednjih pisateljev japonske in svetovne književnosti 20. stoletja. V slovenščino so prevedeni romani Kipenje morja, Po banketu, Pomladni sneg, Hram jutranje zarje, Pobegli konji, Angelov propad, Izpoved maske ter drame Markiza de Sade in Pet iger no.

Iztok Ilc je prevajalec iz japonskega in francoskega jezika. Prevaja osrednje avtorje japonske književnosti 20. stoletja (R. Murakami, Macuura, Kavabata, Endo, N. Soseki), francosko alžirskega pisatelja Khadro in markiza de Sada.

/ odlomek /
Več…

Vabljeni ste na otvoritev razstave Obvoznica mimo nestrpnosti, zgodovina parade ponosa v Sloveniji, ki bo 29. 2. 2012 0b 18. uri v Muzeju Novejše zgodovine (Cekinov grad v Parku Tivoli, Ljubljana).

Govorke in govorci bodo:
dr. Tatjana Greif, koordinatorica SKUC-LL in so-pobudnica Obvoznice mimo nestrpnosti
Nina Hudej, predsednica Društva Parada ponosa in
Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti

8. junija 2001 redar lokala “Galerija” v ljubljanski Mestni galeriji, ki je sicer v lasti Mestne občine Ljubljana, prepove vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Pri tem jima pojasni, da naj “se že navadimo, da lokal ni več za ‘take’”. Sledi protestno počasno pitje mineralne vode v lokalu in čakanje na to, da bodo pristojni državni organi odreagirali na očitno diskriminacijo. Reakcije ne dočakamo, zato se začnejo priprave na “Obvoznico mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji”, ki se zgodi se 6. julija 2001.

Tako se v Sloveniji prične tradicija parade ponosa. Parada ponosa (po svetu znana kot Pride parade) je manifestacija gejev, lezbijk, biskesualnih, trans in queer oseb (LGBTQ), ki se zavzemajo za spoštovanje svojih pravic, človekovih pravic. Temelj parade ponosa je vidnost LGBTQ oseb. Izhod iz privatne v javno sfero, ki je javna zato, ker pripada vsem, ne glede na spolno usmerjenost, identiteto in izraz.

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo na eva (dot) gracanin1 (at) gmail (dot) com.
Več…

Lezbično-feministična univerza vas vabi v ponedeljek, 20.2.2012 ob 19.00, v Kulturni cneter Q (klub Tiffany) na Metelkovi, na Lezbični kinoklub.

Ogledale si bomo feministično in lezbično filmsko klasiko Rojene v plamenih iz leta 1983. Avstralski film je režirala Lizzie Borden.
Film se dogaja v prihodnosti po socialistični revoluciji v ZDA. Protagonistka filma je črnska lezbijka Honey, ki vodi Women´s army v protest proti novi vladi, ki je ženskam, med njimi črnkam in lezbijkam, zagotovila najmanj od vseh.
Film odlikuje humor in ženska solidarnost. Film je tudi dokaz gverilskega feminizma, ki je v nasprotju z etabliranim belim, strejt feminizmom kljub neprecenljivim doprinosom v zgodovini ostal v ozadju.
Lizzie Borden je za film leta 1983 dobila prvo nagrado na festivalu Creteil films de Femmes, kjer so ga feministke označile kot enega največjih filmov vseh časov in da je izraža prav tisto, s čimer so se tisti čas borile. Po skoraj 30 letih postaja film spet aktualen.

Po filmu sledi pogovor o feminističnih uporniških praksah, gverilskih medijih in gradnji nove družbene ureditve.

Vabljene!

Dogodek podpira MOL – Urad za mladino in ŠKUC-Kulturni center Q.
Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.

ŠKUC – Kulturni center Q (klub Tiffany) vas v petek 17.2.2012 ob 23.00 vabi na La Maison de la House – klubski večer mešanice house glasbe

DJ MARINO

Vstopnina/entrance:
0 eur < 24h > 3 eur / Letak/Flyer
3 eur < 24h > 5 eur / Brez letaka/No Flyer

letak za popust pri vstopnini

Cafe Open, open.si
Četrtek, 23. 2. ob 20.00

POSLUŠANJE KRATKIH RADIJSKIH IGER NATAŠE SUKIČ IN SUZANE TRATNIK TER POGOVOR

Kratki radijski igri sta nastali na delavnici za pisanje in priredbo besedil za radijsko igro, ki je potekala v začetku leta 2011 v organizaciji LUD Literatura v okviru projekta Ljubljana – Svetovna prestolnica knjige. Delavnico je vodil dramaturg in režiser Alen Jelen.

Po predvajanju radijskih iger v produkciji Radia Slovenije pa še pogovor z avtoricama in s sodelujočimi.

Vabljene/i!

Suzana Tratnik: LEP DAN ŠE NAPREJ
KRATKA RADIJSKA IGRA, 11’35”
Premiera: 24. 09. 2011 na 1. programu Radia Slovenija

Kratka radijska igra pomeni za sicer uveljavljeno slovensko avtorico radijski debut. Govori o brezdomkah Vanji in Ivi, ki domujeta pod drevesom na zelenici med bloki. Vendar ju tamkajšnji prebivalci socialno izločijo in ju dajo nasilno prepoditi. Poleg realističnega dialoga avtorica piše zgodbo ne le na nivoju konflikta med brezdomci in družbo, ki jih praviloma zavrača; dinamiko ustvarja tudi njun medsebojni odnos. Vanj se vpleta moč spomina na pristnejše medsebojne odnose in na izgubljeni čas otroštva.

Igro je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof, tonski mojster Jure Culiberg, glasbeno pa jo je opremila Darja Hlavka Godina. Nastopajo: Nataša Tič Ralijan, Iva Krajnc, Vesna Jevnikar, Blaž Šef. Produkcija: Radio Slovenija.

Nataša Sukič: SLEPI TIR
KRATKA RADIJSKA IGRA, 11’25”
Premiera: spomladi 2012 na Radio Slovenija, 1. in 3. program

Tudi za prozaistko Natašo Sukič je bilo pisanje radijske igre nov izziv, ki se ga je lotila v začetku leta 2012 na delavnici pod mentorskim vodstvom dramaturga in režiserja Alena Jelena.
Junaka Dren in Žiletka sta najboljša prijatelja že od otroških let. V opuščenem tovornem vagonu imata skrivališče, odkoder opazujeta dogajanje na železniški postaji. Ko nekega dne v njuno življenje vstopi Tibor, lokalni skrajni nacionalist, in ko za nameček Žiletka Drenu prizna, da je tudi njegov oče čefur, čeprav ve, kako zelo Dren sovraži vse, ki so drugačni, se njuno dolgoletno prijateljstvo dokončno razdre.

Igro je režiral Diego de Brea, dramaturginja je bila Vilma Štritof, tonski mojster Matjaž Miklič. Nastopajo: Aljaž Jovanović, Valter Dragan, Jožef Ropoša, Jernej Šugman. Produkcija: Radio Slovenija.