Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 13-14
(jesen-zima 2001).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 11/12
Id. 2001: SCENE

Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12

LLOBBY - notranji

Deset let je dovolj | Protestiram! | Novice |
"Tudi Chubbyju v spomin" | O-PLODITEV

______



PROTESTIRAM
!
Suzana Tratnik
Ilustracija: Boris Benko

Če si marginalka (ali marginalec), si seveda nenehno zastavljaš vprašanja o tem, kaj je pravzaprav tisto, kar te dela marginalno in te prepoznavno diskriminira. Seveda bi si to vprašanje lahko zastavili tudi centralci, a pustimo zdaj to. Saj res, kako vendar delujejo diskriminatorni mehanizmi? Odgovor je lahko kaj enostaven: največkrat nevidno, saj je diskriminacija tako samoumevna in z njo so prepojeni družbeni mehanizmi nasploh. Zato je zelo težko dokazati, da je nekdo izgubil/a službo natančno zato, ker je istospolno usmerjen/a, in še težje si predstavljamo, da bi delodajalec komu eksplicitno oznanil: “V moji firmi lezbijke in pedri niso dobrodošli.” Že zato ne, ker je treba take izraze čim manj uporabljati, saj jih z uporabo širimo in legitimiziramo.

Torej je diskriminacija gotovo mogoča v službi, a najbrž v posrednejših oblikah, zlasti s skrbjo za to, da ne bi kakšna odkrita lezbijka predaleč prilezla. Če okrnjenosti pravic v izobraževalnem procesu, pri sklenitvi zakonske zveze, posvojitvi otrok itn. niti ne omenjamo. A na tem mestu me manj zanima očitnost kršenja in kratenja pravic, zdaj me zanima tisto nevidno, nedokazljivo, osebno in na prvi pogled apolitično, skoraj banalno.

Teza: družba, v kateri sem živela kot najstnica, me je oropala esencialnega dela pubertete, in sicer raziskovanja svoje seksualnosti. Govorim seveda o raziskovanju lezbične seksualnosti, ne pa samoumevne, "zdrave" in zaželene heteroseksualne seksualnosti, ki je bila v mojem primeru zelo drugotnega pomena. Ne vem natančno, kako je danes, a v mojih najstniških letih lezbijke niso obstajale, razen kot simptom freudov-skega zanikanja; nobena ni bila lezbijka in nihče ni nikoli srečal teh sprevrženo usmerjenih in bojda neprivlačnih bitij. V malem mestu, kjer sem odraščala, sta bila sicer splošno znana dva geja - to pa je bilo tudi vse.
Seveda akutno pomanjkanje lezbijk ne pomeni, da nisem imela nobenih lezbičnih seksualnih izkušenj, toda te so bile v mojih najstniških letih izjemno redke (natančno in samo tri), naključne in bog ne daj, da bi se o tem govorilo. Kar sem zasledila o lezbištvu, je bilo v kakšnih knjigah, praviloma bolj pogrošnih, in pa v kakšnem še bolj črnogledem in temačnem filmu. Sodb, ki jih je v svoji zaverovanosti trosila zdrava pamet, pa raje ne omenjam.

Zato ne preseneča, da sem se šele v študijskih letih seznanila z ženskim in gejevskim gibanjem in se v procesu ozaveščanja brž povezala s podobno mislečimi ... a to je že druga zgodba. In v tem času je čas pač tekel naprej in moje pubertete je bilo že zdavnaj konec. Če bi, denimo, po svojem dvajsetem letu prišla na lezbično sceno, bi morda doživela neko novo ali drugo puberteto, t. i. lezbično puberteto, toda takrat takšne scene pač ni bilo. Zato ne vem, kaj pomeni, če kot novo pečena lezbijka prideš na lezbično sceno, in tega nikoli ne bom (po)doživela. Podobno kot ne bom nikoli vedela, kaj pomeni biti lezbijka v puberteti in imeti jasne možnosti in smernice za raziskovanje svoje seksualnosti. Žal pa nam nedavni dogodki povedo, da pretok tovrstnih informacij tudi dandanes še zdaleč ni svoboden: Društvo za nenasilno komunikacijo (in številne druge NVO) je maja letos javno protestiralo, saj je Srednja šola tiska in papirja v Ljubljani izrazila željo, da bi iz letošnjega sklopa delavnic o nasilju, diskriminacijah, komunikaciji in reševanju konfliktov izključili dveurno delavnico o homoseksualnosti.

Tako mi ne preostane drugega, kot da vložim odškodninski zahtevek:
- za okrnjeno puberteto,
- onemogočeno raziskovanje seksualnosti,
- prikrivanje relevantnih informacij o drugačnih seksualnih/življenjskih slogih
- in zato, ker sem bila neupravičeno na slabem glasu kot spolno hladno dekle.

Storjeno mi škodo, ki jo ocenjujem na 5 milijonov tolarjev, naslavljam na državo Slovenijo, dasiravno sem bila pubertetnica v obdobju Socialistične federativne republike Jugoslavije. A menim, da sedanja demokratično usmerjena republika nikakor ni pripoznala ne podedovanih ne aktualnih dolgov do tistih, ki ne živimo le pod vladavino spolne Samoumevnosti in Istosti.


Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12

Uvodnik | LLOBBY - notranji | Tema trimesečja | LLOBBY - zunanji |
ŠOLA | KULTURA | KLOZET | MEDIA | PORTRET | SCENA | PORNOVIZIJA | SUMMARY



Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4