LESBO 11/12
Id. 2001: SCENE
Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12
LLOBBY - notranji
Deset let je dovolj | Protestiram!
| Novice |
"Tudi Chubbyju v spomin" | O-PLODITEV
______
"Tudi Chubbyju v spomin"
- MATJAŽ HANŽEK
Tatjana Greif
Na dan manifestacije proti nestrpnosti, 21. februarja letos,
je bil izvoljen nov varuh človekovih pravic, Matjaž Hanžek. Mediji
so se vsi po vrsti zapičili v “nenavadnost” novega varuha, od
čevljev do kravate. Mi gospoda Hanžka seveda ne bomo ocenjevali
po obleki, pač pa nas zanima, ali bo z novim varuhom zapihal nov
veter, prijaznejši in bolj razumevajoč do istospolno usmerjenih
prebivalcev in prebivalk države Slovenije.
Novi varuh ob besedi 'homoseksualnost' sicer ne zardeva, se
ne izmika.
12. marca, kmalu po izvolitvi, je z veseljem odgovarjal na naša
vprašanja in obljubil marsikaj. V šestletnem mandatu bo dobil
priložnost obljube tudi udejaniti.
Gospod Hanžek, poznate zgodovino gejevsko-lezbičnega gibanja?
Kaj posebej se ne bi hvalil z znanjem zgodovine. Sredi sedemdesetih
let sem bil predsednik Škuca, torej že veliko pred tem gibanjem.
Takrat smo pridobili prostore na Starem trgu, Tribuna je bila
v Kazini, z Ogorevcem sva uradovala v gostilni Ona-On. V enem
letu smo naredili po pet, šest predstav študentov, ki so kasneje
postali slavni, od Dube Sambolec naprej. To vam lahko povem o
tistem času, zgodovine gejevskega in lezbičnega gibanja pa ne
poznam.
Ali ste doslej naleteli ali kakorkoli posvečali pozornost
vsebinam na področju istospolne usmerjenosti?
Ne posebej, imam pa kar nekaj prijateljic in prijateljev, ki so
istospolno usmerjeni in z njimi se povsem običajno družim in včasih
o tem tudi debatiramo. Homoseksualnost zame ni kakšna posebna
tema, ki bi se ji izogibal ali pa posebej govoril o njej. To pač
obstaja; gibljem se v takih krogih, da se nam to zdi normalno
in tega posebej ne izpostavljamo.
Vzroki za homofobijo naj ne bi bili izkustvene narave, temveč
naj bi temeljili bolj na predsodkih. Ali lahko varuhov urad prispeva
k odpravljanju nestrpnosti do homoseksualnosti?
Sem zelo hud nasprotnik oziroma nestrpnež do kakršnekoli nestrpnosti.
Mislim, da nestr-pnost do drugačnih ali do drugih izhaja iz vrednotne,
kulturne dediščine nekega naroda, ki se kaže glede na družbeno
situacijo, enkrat kot ksenofobija, drugič kot homofobija. Ko sem
se prijavil za mesto varuha, sem razmišljal o tem, da bo ena mojih
najpomembnejših nalog vplivanje na zmanjšanje nestrpnosti, nacionalne,
spolne itd. Najbolj splošno videnje funkcije varuha, t.j. preprečevanje
individualnih diskriminacij, je ena možnost. Zdi se mi, da ima
učenje strpnosti dolgoročnejši učinek. Spreminjanje vrednot ne
daje vidnih rezultatov, s katerimi bi se lahko politiki - ali
sam - takoj pohvalili. Lahko se jo sicer opazuje z javnomnenjskimi
anketami, ni pa mogoče reči, ali je to posledica varuhovega delova-nja,
splošnega razvoja ali česa drugega.
Ombudsman je v Sloveniji mlada institucija; vaš predhodnik
se je pogosto pritoževal, da ima premalo pooblastil. In vendar
mu zakon omogoča vložitev zahteve za oceno ustavnosti, lahko sproži
postopek na lastno pobudo ipd. Boste vi bolj odločni?
Seveda, nameravam biti bolj odločen. Ne bi rad sodil svojega predhodnika,
ker nimam posebnih užitkov kogarkoli “tlačiti dol”. Ampak jaz
vsekakor bom odločen! Tukaj sem šele štirinajst dni, prvi trenutek
še nisem pokazal neke odločnosti, vendar se moram še podrobno
seznaniti z dejstvi na posameznih področjih. Vsekakor se me bo
slišalo. Mislim, da ima varuh zaenkrat kar dovolj pooblastil,
skoraj največ v Sloveniji.
Doslej so bile na varuha že vložene pobude glede neenakega
položaja istospolno usmerjenih; čeprav ustava določa enakost pred
zakonom, določeni zakoni, npr. ZZZDR, tega ne do-puščajo. Varuh
Bizjak je pobude brez ustreznega pojasnila zavrnil, zaradi česar
niso prišle v letno poročilo. Tako se ustvarja zavajajoč vtis,
da teh problemov v Sloveniji ni.
Kar je v poročilu, ne pride v javnost, ker je narejeno za parlament
- ta pa še zdaj ni obravnaval dve leti starega poročila. To je
popolna ignoranca varuhovega dela. Spošto-vanje neke institucije
se kaže s spoštova-njem njenega dela, ne pa z načinom obla-čenja
ali kravato, kar so zahtevali od mene. V šestih letih se je spisek
nalog, ki bi jih v zvezi z delom varuha moral opraviti parlament,
samo kopičil. To je ignoranca politike do lastnih sklepov, ne
le do dela varuha. Če sem malo kritičen do konceptov svojega predhodnika:
mislim, da je premalo javno deloval. Zato je bila sama institucija
tepena za stvari, ki jih je v resnici naredila, le da javnost
ni vedela zanje.
Glede pobud za nazaj ne morem odgovarjati. Dokumentacijo sem na
hitro pregledal, naknadno je bila za vas napisana še ena razlaga,
tik preden se je varuh zamenjal. Bivši varuh je ta dopis zadrževal
nekaj mesecev, nato je ostal tukaj in sem ga tudi prebral. Težko
se vtikam v to, ker sem na funkciji komaj dva tedna, vendar lahko
obljubim, da se bom zanjo zavzel. Recimo, da postopek še ni zaključen
- sam bom ta problem še enkrat odprl. Če so še drugi problemi,
se bomo pogovarjali tudi o njih. Vseh teh zakonov - ki jih vi
poznate že skoraj bolje od mene - še nisem uspel natančno preštudirati.
Če obstaja najmanjša možnost, da lahko samoiniciativno podam kakršen
predlog za zmanjšanje ali odpravljanje diskriminacije, vam obljubljam,
da bom to naredil. Ne bo me treba posebej preganjati, čeprav vmes
lahko še kaj potelefonirate. To je ena izmed mojih nalog.
Imel sem načrt - vi ste me malo prehiteli - organizirati sestanke
z vsemi NVO ali gibanji na področju človekovih pravic. Rad bi
z vami, pa tudi drugimi gejevsko-lezbičnimi skupinami, navezal
stike zaradi boljše izmenjave informacij, spoznavanja, mogoče
skupnega delovanja ali celo izmenjave delovanja.
To obljubo sem dal samemu sebi, zdaj pa tudi vam.
Ali se vam zdi pravično, da istospolni pari ne morejo pravno
urediti svoje skupnosti in so zato prikrajšani za pravico do zdravstvenega,
socialnega in pokojninskega zavarovanja po partnerju/partnerici?
Ker nimajo statusa sorodnika, ne morejo skrbeti za bolnega partnerja
(bolniški dopust), nimajo pravice do informacij v bolnišnici idr.
Zatekajo se k dragim advokatom, ki jim izdajajo nekakšna potrdila
o skupnem premoženju itd., ki pa v resnici nimajo veljave, saj
jih lahko sorodniki spodbijajo.
Ne, to nikakor ni prav, to je kršitev. V to bi se rad poglobil
v kratkem in najbrž bomo ostali v navezi in se dogovorili za kakšne
skupne akcije. Te so boljše kot posamezne, samo vaše ali individualnega
para. Prepričan sem, da bomo to počasi uredili. Bo pa treba spremeniti
nekaj zakonov, saj za to obstajajo argumenti, vmes pa morda najti
kakšne začasne rešitve.
Ali menite, da je Bajukov zakon o umetni oploditvi diskriminatoren
za samske ženske, hendikepirane ženske in lezbijke?
O tem sem že pisal in tudi sprožil javno debato v Sobotni prilogi
Dela še pred sprejemom zakona (op.: iz časa Bajukove vlade). Na
podlagi tega teksta se je začelo zelo veliko pisati. Že takrat
sem povedal, da se z njim absolutno ne stri-njam. Nisem se toliko
vtikal v sam zakon, ki diskriminira lezbijke ali samske ženske,
temveč v samo bistvo problema: v tradicionalni govor o materinstvu,
ki kaže popolno nestrpnost, nerazumevanje, nesprejemanje vseh
vrst drugačnosti. Mislim, da bi bilo treba ponovno sprožiti proceduro
spremembe zakona, saj gre za hudo diskriminacijo (op.: to se je
tudi zgodilo v naslednjih tednih).
Koliko poznate mednarodne dokumente, resolucije Evropske unije,
Sveta Evrope, itd., ki se neposredno nanašajo na pravice istospolno
usmerjenih ljudi? Kaj pa Amsterdamska pogodba?
Moram priznati, da ta trenutek bolj malo, ker sem se šele začel
poglabljati v ta problem. Prej nisem bil nikoli v funkciji, kjer
bi moral konkretno odgovarjati za ta primer diskriminacije. Delal
sem analize o nestrpnosti na splošno, zdaj pa se bom v to moral
vtakniti. Lahko mi boste svetovali, ko se bom podrobneje začel
posvečati temu področju.
Ste zainteresirani?
Vsekakor. Moj prijatelj, pokojni pesnik Vojin Kovač - Chubby,
je bil eden prvih gejev, ki je to javno razglasil takrat, ko je
bilo to še zakonsko prepovedano. Zato tudi njemu v spomin.
Švedska je prva država na svetu, ki ima varuha za človekove
pravice istospolno usmerjenih. Bi bilo v Sloveniji realno razmišljati
o takšnem varuhu? Bi podprli to idejo?
V Sloveniji je izjemno veliko predlogov za različne varuhe. Če
bo šlo tako naprej, bo sčasoma imel vsakdo svojega varuha in tu
sem seveda zelo proti. Zlasti zato, ker varuhi na vseh področjih
niso najboljša rešitev, predvsem za malo Slovenijo. Marsikdaj
bi bilo kaj drugega bolje: zadnjič sem dal izjavo glede zlorabljenih
otrok - varuh je tisti, ki v primeru napada intervenira pozneje.
V primeru napada na otroka pa je treba intervenirati takoj, zato
bi bil potreben institut zagovornika otrokovih pravic, ki bi lahko
ukrepal isto sekundo.
V primeru varuha za geje in lezbijke seveda nisem proti. Če sem
odkrit, pa nisem čisto prepričan, če je to smiselno. To bi lahko
prevzela tudi kakšna druga institucija, imamo vendar veliko uradov
- Urad za mladino, Urad za enake možnosti, Urad za manjšine in
ne vem, kaj še - takšne, ki so bolj ali manj, če malo hudobno
rečem, za “talanje” služb odsluženim ali kot plačilo politikom,
drugače pa se sploh ne ukvarjajo s tistim, s čemer bi se morali.
Nekateri uradi bi lahko prevzeli funkcijo dodatnega varuha. Če
seveda ne bo tak varuh le kulisa, nekdo iz politične stranke,
ki bo dobil fino službo. Pogojno sem za, če bi to bilo učinkovito.
Zanimivo je, da ima Švedska, ki je zelo razvita, vseeno homo-varuha.
Ni njuno, da stvari, ki so zakonsko dobro urejene, tudi delujejo.
Tu seveda ne mislim za Švedsko. Varuh lahko takoj opazi, katero
delovanje ne ustreza zakonom in lahko posreduje. Kjer pa so zakoni
slabi, pa je težje tudi za varuha in mogoče je ravno zato tudi
bolj potreben. Tega ne vem. Švedska je gotovo država, ki je za
vzgled.
Napovedali ste, da boste kot varuh izkoristili medije, redno
organizirali novinarske konference; ali boste v okviru tega opozorili
tudi na probleme GLBT?
Opozarjal bom na vsako kršitev. Nameraval sem se že po štirinajstih
dneh prvič predstaviti javnosti. Trenutno delamo analizo - recimo
temu - “pišmevuhovstva” nekaterih državnih organov do našega urada.
Nekateri po več mesecev ne odgovorijo na naše poizvedovanje, zaradi
česar jih lahko tožimo za prekršek ali pa damo v javnost. Analiza
glavnih kršiteljev bo pokazala, koga bomo dali kar na sodišče,
koga pa bomo ožigosali v javnosti. Nisem ljubitelj obremenjevanja
že tako preobremenjenih sodišč, zato bom to storil bolj eksemplarično.
Grožnje, ki sem jih dal, moram počasi uresničiti. Mešam med ljubeznivostjo
in jezo, moram biti ljubezniv, pa tudi udariti po mizi.
Pri ŠKUC-LL trenutno poteka anketa o diskriminaciji GLBT v
Sloveniji. Preli-minarni rezultati kažejo, da diskriminacija obstaja,
anketa nudi statistično podprt dokaz, ki ima veliko težo. Bi bili
kot varuh pripravljeni sodelovati pri tem projektu, npr. obvestiti
javnost o rezultatih raziskave?
Zakaj ne bi bil pripravljen? Moja dolžnost je, da o vsaki diskriminaciji
- tudi o tej - go-vorim. Tukaj vidim dve ravni. Prvič, iz ankete
je najbrž vidna splošna diskriminacija, o kateri lahko dam javno
izjavo, nestrinjanje ipd.; drugo pa je - v kolikor imate konkretne
primere - da smo tudi po zakonu dolžni ukrepati. To sta dve ravni,
ki bosta zanesljivo uporabni in se jih ne bom izogibal.
Dal sem vrsto obljub, kar lovite me nanje.
Vrni v seznam vsebine LESBO
11/12
Uvodnik | LLOBBY - notranji
| Tema trimesečja
| LLOBBY - zunanji |
ŠOLA | KULTURA
| KLOZET |
MEDIA | PORTRET
| SCENA
| PORNOVIZIJA
| SUMMARY
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
