Vrni
v seznam
TATJANA
GREIF
Arheologija in spol
Podobe spolov v interpretaciji prazgodovinskih kultur v Sloveniji
(Ljubljana: Vizibilija 16. ŠKUC, Ljubljana 2007)
Arheologija spolov je kritika arheološkega diskurza o vlogi spolov
v preteklosti, v razlagah kulture, delitve dela, umetnosti in
družbe. V 70. letih se najprej pojavi v Skandinaviji, nato v 80.
letih v zahodni Evropi in ZDA. Njen pojav je vezan na feministično
teorijo in kritiko znanosti.
Pričujoče delo Arheologija in spol dr. Tatjane Greif je poskus
odpiranja v slovenski arheologiji zapostavljenega raziskovalnega
polja, arheologije spolov. Njen namen je zarisati spole na zemljevid
prazgodovine, jih postaviti v vidno polje, da bi ta vprašanja
postala oprijemljiva, angažirana, del raziskovalnega interesa
in poklicne etike.
Arheologija je veda, ki tlakuje pot v zgodovino; ustvarja korpus
univerzalnega, globalnega znanja o preteklosti človeštva. Zato
ni vseeno, na kakšen način to počne. Kakšno podobo o spolih si
lahko ustvarimo na podlagi arheoloških razlag, kakšno sporočilo
prenaša jezik arheologije? Kje in kako vstopi spol v razlage,
katere vloge so pripisane moškim in katere ženskam ter, nenazadnje,
kaj pomeni odsotnost, nevidnost spolov?
Status spolov v arheološki interpretaciji prazgodovinskih kultur
je avtorica opazovala s pomočjo diskurzivne analize strokovne
literature, s poudarkom na referenčni periodiki in izbranih monografijah.
Omejila se je na obdobje starejše prazgodovine (predkovinska obdobja)
ter na objave, ki so izšle po II. svetovni vojni.
Klasificirala je vzorčne primere arheoloških razlag, ki služijo
kot ilustracija načinov, po katerih deluje arheološki diskurz.
Primere razvrša v šest osnovnih sklopov:
• človek-prednik;
• človek-lovec;
• delitev dela in družbena razmerja;
• izdelava in uporaba orodij;
• reprodukcija, monogamija in družina;
• umetnost.
Koncept spolov znotraj identificiranih sklopov odraža spolno
diferenciran režim, znotraj katerega človek ali moški funkcionira
v vseh kontekstih, in sicer vedno aktivno, ženska pa v večini
kontekstov manjka ali pa nastopa v pasivni vlogi.
Moški, človek-prednik in človek-lovec - je edini nosilec aktivne
vloge, v besedilih nastopa izključno ali skoraj izključno. Uresničuje
poslanstvo iniciatorja, tvorca in nosilca kulture, poselitve,
gospodarstva, umetnosti, izdelovalca in uporabnika različnih orodij
ter izkoriščevalca surovinskih virov, snovalca in uporabnika umetniških
izdelkov.
Ženska eksplicitno ni nosilka nobene vloge, v besedilih bodisi
sploh ne nastopa bodisi je omenjena redko, in sicer v izključnih
kontekstih, in še tu kot nosilka pasivne vloge: v okviru reprodukcije,
vzreje otrok, nabiralništva, v vlogi umetniškega modela, erotičnega
objekta (statusno pasivne vloge).
Moški je evolucijsko »razvitejši«, ženska je »primitivnejša«.
Splošna poteza je linearnost, kontinuiteta in nespremenljivost
spolne ureditve, družbenih formacij in delitve dela od prazgodovine
naprej ter evolucijski izvor lova, moško-ženske parne zveze, monogamije
in družine. Za razlage družbenih odnosov v arheoloških obdobjih
starejše prazgodovine je značilna neoevolucionistična paradigma
ter uporaba zastarelih socialnih modelov matriarhata in patriarhata.
Skupna poteza v vseh obravnavanih kontekstih je interpretativna
konvencija človeka-lovca: lov je osnovno gibalo preteklosti. Značilna
je premočrtna tehnološko razvojna linija: lov ? orodja ? ekonomija
? umetnost. Kultura in umetnost naj bi se razvili iz pripomočkov
za lov. Premočrtna vzročno-posledična povezava med lovom in napredkom
postavlja na vse razvojne stopnje kulture človeka-lovca kot edinega
kompetentnega akterja.
* * *
Analizirana arheološka literatura daje sliko določene historične
faze - starejše prazgodovine - kot bodisi spolno »prazne« bodisi
popačene. Operiranje s spoli ni nevtralno. Ženski spol je fiksiran
na mestih in v kontekstih, analognih sodobni zahodni mentaliteti.
Arheologija pozicionira žensko kot omejen, funkcionalno biološki
spol, aktualen v precizno zamejenih kontekstih: v modelih reprodukcije,
nabiralništva, hišnih opravil (tkanje, šivanje, kuhanje) ter kot
erotični stimulans prazgodovinskega lovca in prazgodovinske umetnosti.
Ozka namembnost žensk v reprodukciji pa hkrati izpušča obravnavo
seksualnosti. Čeprav spol in seksualnost nista sinonima, sta tesno
povezana. Podobno kot spol tudi seksualnost zadeva vse aspekte
kulture in je distinktivni del vsake socialne prakse. Po drugi
strani nastopa molk o spolih. Vse to izpričuje temeljni interpretativni
primanjkljaj.
Avtorica je arheološki diskurz primerjala tudi s poljudnoznanstvenim
in medijskim diskurzom, obravnavala je pojave nestrpnosti, rasizma
in nacionalizma v arheologiji ter položaj žensk v arheoloških
poklicih.
Arheologija spolov sicer postopoma odpira tudi nova tematska
polja: poleg spola počasi stopajo v ospredje tudi rasa, razred,
seksualnost, starost, hendikepiranost, skratka, vse tiste parcialne
kategorije, na katerih se lahko vzpostavlja interpretativna vrednostna
diferenciacija.
Izostanek oziroma zamuda arheologije spolov v Sloveniji je posledica
prevlade kulturno-zgodovinske znanstvene usmeritve, vpliva pozitivističnih
pristopov, naravoslovne naravnanosti prazgodovinske arheologije,
neodzivnosti na družbene teorije ter šibkosti arheološke teorije.
* * *
Dr. Tatjana Greif je - poleg člankov in temeljnih prevodov na
področju arheologije spolov - že leta 2000 prevedla v slovenščino
tudi prvi tovrstni zbornik (izvorno izšel pri založbi Routledge)
ter uredila je več tematskih številk Časopisa za kritiko znanosti.
Naslovnica knjige: Ema Kugler (prizor iz filma Phantom)
Grafično oblikovanje: mag. Barbara Predan
Uredniška spremna beseda
Zbirka ŠKUC-Vizibilija
Ljubljana, 13. 5. 2008
VRNI NA VRH
Izšle knjige pri zbirki ŠKUC-Vizibilija:
Teresa de Lauretis: FILM IN
VIDNO (1998)
Nataša Velikonja: ŽEJA (1999)
Monique Wittig: ESEJI (2000)
Kelley Hays-Gilpin in David S.
Whitley (ur.): ARHEOLOGIJA SPOLOV (2000)
Jeanette Winterson: POMARANČE
NISO EDINI SAD (2001)
Lillian Faderman: VEČ KOT LJUBEZEN
MOŠKIH (2002)
Varja Velikonja: KO SE
MRTVE PREBUDIMO: re vizija kot način pisanja
Sara Lubej: HLADEN POT
Nataša Velikonja: PLEVEL
Shari Benstock: ŽENSKE Z LEVEGA
BREGA
Richard
Goldstein: HOMO KONZERVE
Nataša Sukič: DESPERADOSTI IN NOMADI
Sarah Schulman: ZAKAJ
NISEM REVOLUCIONARKA?
Elizabeth Lapovsky Kennedy, Madeline D. Davis: USNJENI
ŠKORNJI, ZLATI ČEVELJCI
Tatjana Greif: ARHEOLOGIJA IN SPOL
Nataša Velikonja: POLJUB
OGLEDALA
Knjige iz zbirke Vizibilija so dostopne v knjigarnah
in na spletnem naslovu društva
ŠKUC. |