SiQRD

nedelja, 14. oktober 2007, ob 22:30
klub K4  http://www.klubk4.org/
po showu žur: Mali: Muza in Kamasutra (Lezklektika), Veliki: Rydel
do 23h: 2€, po 23h: 5€
darilo: nova številka revije Narobe http://www.narobe.si/

Od nekdaj so kralji preobleke sloveli,
al lepši od Gorana blo ni nobenga.
Nobenga očem bilo bolj zaželenga,
v času nedelje 14. oktobra,
ne moža ne žene ni enga.
Ko narbolj od komedijantk se Ellen nasmejiš,
še bolj pa Sterletovi Urški naši slediš.

Mnogtere femmice, mnogtere butcherke,
oko je na skrivnem solzé preliválo,
ker Urški srce se je odra le vdalo,
al šaljivosti bilo je nji vedno premalo.
Kar slišala smešnic okrog je slovet,
skušala jih v mreže domišljije je ujet.

V starem se klubu na Kersnikovi 4,
Kamasutra in Muza, in Rydel bodo vrteli,
plesale lepote ‘z Ljubljane bodo cele
v nedeljo od desetih naprej z mladenči vesele;
kralj njih vseh bo Goran možat,
plesal in pel bo z brado, kosmat.

Freddie Mercury se vam globoko prikloni,
sladko mu nasmeje upajoči se George,
Sinatra nekje pod mavrico zapleše v dežju,
Joksimović Željko pa podaril bo vrtnico mu.
Vse to in še več za Vas Goran je izbral,
če želite ga videt, ne bo Vam žal!

Do enajstih predstava 2 € vaš varžet bo snedla,
ob destih se Štirkine duri odpro,
če pridete urno, gneči izognete se,
da ste v prvih vrstah ob pol enajstih, ko Goran začne.
Zamudniki po enajstih zvečer pa za 5 € stopite v raj.

Darilce za vsakega moč bo dobiti,
tu nova številka revije Narobe od društva Legebitra.
Če kaj vam ni jasno, še zmeraj do zdaj,
oči si spočijte na letaku tukaj.

»Testiraj se!« ostaja geslo svetovnega dneva ozaveščanja o hepatitisu, ki ga že četrto leto zapored 1. oktobra organizira evropski sedež Svetovne zdravstvene organizacije skupaj z Evropskim združenjem bolnikov z boleznimi jeter (ELPA). Na svetu je skoraj 600 milijonov ljudi, ki so okuženi z virusom hepatitisa B ali C. V Evropi je po letošnjem poročilu okuženost prebivalstva s hepatitisom C od enega do treh odstotkov. V Sloveniji je število bolnikov, pri katerih so ugotovili hepatitis C, 10 do 15-krat nižje kot v sosednjih državah, zato je poziv k testiranju in ozaveščanje o hepatitisu nujno potrebno, da se omeji širjenje hepatitisa ter pri okuženih prepreči razvoj bolezni. Ob svetovnem dnevu bo v šestih slovenskih mestih od 1. do 5. oktobra potekalo prostovoljno brezplačno anonimno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C.

Vsako leto v svetu število na novo okuženih bolnikov z virusom hepatitisa C naraste za 3-4 milijone. Trenutno je z virusom hepatitisa C okužene približno 3% celotne svetovne populacije, kar predstavlja 180 milijonov ljudi.1 Evropsko združenje bolnikov z boleznimi jeter (ELPA) je izdalo poročilo o razširjenosti hepatitisa v Evropi, ki ugotavlja, da je razširjenost hepatitisa C v Evropi med 1-3%.2 Zanimivo je, da v omenjenem poročilu ni podatkov o okuženosti z virusom hepatitisa C v Sloveniji. V Sloveniji je registriranih približno 2500 bolnikov, kar torej znaša le 0,12%, medtem, ko je sosednjih državah stopnja razširjenosti hepatitisa C deset do petnajstkrat večja. Vprašanje je torej, ali je Slovenija resnično »oaza« sredi Evrope, ali pa se premalo ljudi zaveda nevarnosti bolezni in se zato ne odloči za testiranje? Zato je poziv k testiranju še toliko bolj pomemben!

Pod okriljem Univerzitetnega kliničnega ocentra Ljubljana, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja s pomočjo društva Stigma in sorodnimi društvi bo svetovna kampanja ozaveščanja o hepatitisu potekala tudi v Sloveniji. Na pomen testiranja bodo opominjali s plakati po zdravstvenih domovih, fakultetah, centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOD) in številnih drugih lokacijah, na voljo bodo tudi zloženke z informacijami o hepatitisu. S podporo farmacevtske družbe Roche bodo v dnevih od 1. do 5. oktobra omogočili brezplačno anonimno testiranje na okužbo s hepatitisom C v šestih slovenskih mestih.

Brezplačna anonimna testiranja bodo potekala med 1. in 5. oktobrom med 16. in 18. uro na naslednjih mestih:

• Ljubljana, UKC Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
  JAPLJEVA 2
  1525 LJUBLJANA-KC

• Koper, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
  VOJKOVO NABREŽJE 4/a
  6000 KOPER

• Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto, Infekcijski oddelek
  ŠMIHELSKA CESTA 1
  8000 NOVO MESTO

• Celje, Splošna bolnišnica Celje, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja
  OBLAKOVA 5
  3000 CELJE

• Maribor, UKC Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja
  LJUBLJANSKA ULICA 5
  2000 MARIBOR

• Murska Sobota, Infekcijski oddelek
  UL. DR. VRBNJAKA 6,
  9000 MURSKA SOBOTA

O hepatitisu

Hepatitis je vnetna bolezen jeter, ki jo najpogosteje povzročajo virusi, lahko pa tudi drugi dejavniki (pretirano uživanje alkohola, zdravila, kemikalije, spremenjen lasten imunski odziv). Med virusi so najpogostejši povzročitelji virusi hepatitisa A, B, C, D, E in G. Med seboj se razlikujejo po načinu prenosa okužbe in učinkovanju na zdravje. S cepljenjem lahko preprečimo le okužbi z virusoma hepatitisa A in B. Jetra so zelo pomemben organ v trebušni votlini, nekakšna “kemična tovarna”, ki opravlja nad 500 življenjsko pomembnih nalog. Po okvari imajo zelo dobro sposobnost obnavljanja; hudo in kronične okvare pa lahko privedejo do odpovedi delovanja jeter (ciroze).

Hepatitis C je bolezen jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa C (HCV). Virus hepatitisa C je poznan že skoraj dvajset let. V razvitih deželah je okužba s HCV najpogostejši vzrok za kronično vnetje jeter (kronični hepatitis), vzrok 40% primerom odpovedi delovanja jeter (končne jetrne ciroze), 60% primerom raka na jetrih in je neposredni vzrok za 30% presaditev jeter. Bolezen velikokrat poteka prikrito, brez značilnih znakov, brez zdravljenja pa lahko vodi v cirozo in raka jeter. Zaradi prikritega poteka bolezni in velike razširjenosti, hepatitis C imenujemo tudi tempirana bomba.

Cepljenja proti okužbi z virusom hepatitisa C še ni na voljo, vendar pa je bolezen možno zdraviti. Doc. dr.Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC v Ljubljani ob vprašanju o učinkovitosti in smiselnosti zdravljenja odgovarja: »Pod rednim zdravniškim nadzorom veliko bolnikov uspešno zaključi zdravljenje. Le to je zelo pomembno, ker je kronični hepatitis C bolezen, ki sčasoma lahko jetra okvari do te mere, da povsem odpovedo in je edina rešitev njihova presaditev. Seveda do tega ne pride čez noč in še manj pri vseh ljudeh, ki so okuženi z virusom hepatitisa C, vsekakor pa je okužbo treba jemati z vso resnostjo in jo po potrebi zdraviti.«

Virus hepatitisa C se prenaša najpogosteje pri parenteralnem stiku z okuženo krvjo ali krvnimi pripravki, v nekaterih primerih je možen prenos z okužene matere na novorojenca, prenos pri spolnem stiku z okuženo osebo in med družinskimi člani (predvsem pri souporabi pribora za osebno nego). Zato je najboljši ukrep za preprečevanje okužbe še vedno življenjski slog, ki dopušča kar najmanj možnosti za to, da bi se okužili z virusom hepatitisa C.

Glede na način prenosa virusa, so tveganju za okužbo z virusom hepatitisa C še posebej izpostavljene osebe, ki intravenozno uživajo droge, tveganje obstaja tudi pri neprofesionalnem tetoviranju in prebadanju telesa, kjer pripomočki niso sterilizirani.

Poziv doc.dr.Mojce Matičič k testiranju zato velja predvsem vsem, ki menijo, da so bili izpostavljeni virusu: »Kronični hepatitis lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov, ki pa jih je možno z ustreznim zdravljenjem preprečiti.«

Dodatne informacije:

STIGMA Hot-line: 01/430 12 00

Viri:

1. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o hepatitisu C, http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs164/en/

2. Health Care Access and Public Policy for the Prevention and Care of Viral Hepatitis in Europe; A report of the European Liver Patients Association (ELPA), 2006

3. – 13. oktober 2007, Ljubljana, Slovenija

www.cityofwomen.org

Še posebej opozarjamo na tri dogodke 6. oktobra 2007 v KUD France Prešeren!

sobota, 6. oktober, 21.30
KUD France Prešeren

Ruth Selwyn – projekcija kratkih animiranih filmov, vstop prost

Lizika Lezbijka/Lizzy the Lezzy (Izrael, 2006, DVD)
Ponosna sem (ep. 1), 1′ 34”
Moški (ep. 5), 1′ 18”
Joške (ep. 6), 1′ 43”
Igračke (ep. 7), 1′ 59”
Za slepe (ep. 9), 2′ 06”

Lizzy je »nabrita« lezbijka, ki podira lezbične stereotipe, je brez dlake na jeziku in neposredno preizprašuje lezbično seksualnost. Lik Lizzy, ki je skoraj brez izraza – z izjemo premikanja oči, ust in rok – s svojimi odkritimi izpovedmi še vedno tabuiziranega lezbičnega sveta dosega še večji učinek. Vizualno preprosto, a sporočilno dovršeno, z veliko humorja, ironije, igre besed ter predvsem prodornosti. Kratke animirane epizode stand-up komedije Britanke Ruth Selwyn se v Mestu žensk predstavljajo v sodelovanju s festivalom dokumentarnega filma Dokumentarci v Mariboru – DokMa, na katerem bo letos posebna sekcija glavnega programa posvečena gejevskemu, lezbičnemu, biseksualnemu in transseksualnemu dokumentarnemu filmu.

Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: DokMa, KUD France Prešeren
http://www.myspace.com/ruthselwyn

sobota, 6. oktober, 22.00
KUD France Prešeren

Martina Ipša (Slovenija): Monologi Martine – stand-up komedija

Uluru (Slovenija) – koncert etno-fusion glasbe, cena 5 EUR

Martina Ipša stand-up komedije ne predstavlja kot golo pokanje nepovezanih vicev, temveč izraža svoja stališča bodisi o intimnih ali pa o najbolj aktualnih in vročih temah. Njena formula za tresenje od smeha je preprosta, a še kako učinkovita: namesto na obrabljene šale stavi na dobro odmerjene puščice. Na odru uporabi besede, lastno telo, iznajdljivost in seveda odzivnost občinstva.

Uluru – kritična interpretacija motivov slovenskih pesmi na aboridžinskih inštrumentih v novi preobleki. S pomočjo didgeridoojev, tolkal, violine, harmonike, električne kitare in basa prerojene ljudske pesmi zaživijo kot eksperimentalno-meditativni sklop melodij in zvokov, ki se tkejo z večglasnimi vokali sedemčlanske ekipe glasbenic in glasbenika. Uluru postrežejo z multiinstrumentalnim pristopom in znane melodije razvijejo v ritmično jammanje, skoraj mantranje, ki prehaja v improvizacijo in spet nazaj. Tako znova in znova ustvarjajo nove zvočne asociacije in z vsakim nastopom sestavljajo novo celoto.

Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: KUD France Prešeren
http://www.soundclick.com/uluru

Novo v zbirki Lambda.

Japonska pisateljica Rieko Matsuura (1958) je na univerzi Aoyama Gakuin v Tokiu diplomirala iz francoske književnosti. Kot pisateljica je debitirala z novelo Dan žalovanja (1980), ki jo lahko beremo tudi v slovenskem prevodu v zbirki Najdeno v Tokiu (prevajalka Barbara Mlakar). Druga bolj znana dela so Sebastijan (1981), Učna leta palca P (1993) in Obratna verzija (2000). Piše tudi eseje.

Dogajanje v romanu Natural Woman (1987) se vrti okoli mlade risarke stripov Yōko in njenih ljubezenskih prigod z dekleti. Pripoved uokviri tri scene iz njenega življenja, tri erotične izkušnje, polne boleče ljubezenske energije. V njih najdemo vse: zaljubljenost, spolnost, strast in sadomazohizem. Yōko se vrne v času nazaj, se živo spominja preteklih ljubezni ter jih analizira. Pisateljica v natančnem in surovem stilu opisuje ženske, ki se opazujejo, borijo, si želijo druga druge in strastno stremijo po zlitju v eno. Glavna junakinja je mlada, osvobojena ženska, brez kakršnihkoli referenc na družino in staromodno tradicijo, a njena neodvisnost je zgolj fasada, saj je podrejena telesnemu poželenju in zapletenim odnosom s prijateljicami.

Prevajalec Iztok Ilc je diplomiral iz francoskega jezika in književnosti ter japonologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. V njegovem prevodu so doslej izšli roman Skoraj prosojna modrina (Ryū Murakami) ter kratki zgodbi Topaz (Ryū Murakami) in Sanje o kimčiju (Banana Yoshimoto) v zbirki sodobne japonske kratke proze Najdeno v Tokiu, za katero je naredil tudi izbor.

(odlomek)

Razgalila sem spodnji del telesa. Obraz sem pritisnila ob blazino in sprostila telo. Yukiko me je zbadala z delom sesalca, kot da se sama nedolžno zabava.

Zašepetala je:

»Če bi bila tvoja prijateljica priča temu prizoru, le kaj bi čutila?«

V njenem glasu ni bilo prejšnje ostrine. Tudi jaz sem začutila prijetno sramežljivost.

Yukiko me je zbadala naprej okrog anusa. Malo prej sem uživala ob tej lahki bolečini. Toda zdaj bolj kot seksualni užitek čutim notranjo pomirjenost. Še nikoli prej nisem čutila takšne mirnosti.

Morda je bila ura že več kot štiri. Morda je bila že skoraj pet. Pred očmi se mi je prikazala podoba Yuriko, kako je že utrujena od čakanja, a se zaradi tega sploh ne obremenjuje. Izgubila sem občutek za čas. Sončna svetloba je slabela, a nisem vedela, koliko časa že. Pomislila sem ,Je sonce obmirovalo, se je čas ustavil?‘ Želela sem zaspati za sto let.

Yukiko je za trenutek prenehala in me vprašala:

»Lahko porinem notri?«

»Ne!«

Yukiko je zavzdihnila in se s konico cevi dotaknila anusa. Telo mi je zadrhtelo. Nenadoma sem si zaželela, da bi jo vtaknila. Zaželela sem si, da odločno prodre vame. Saj ni nič takega. Ni bilo razloga, da bi ostala zvesta nekdanji ljubezni. Naenkrat se mi je zdelo trapasto, da sem varovala svojo moč za danes.

Vendar sem se obotavljala reči. S kakšnimi besedami naj popravim prejšnjo zavrnitev? Spodnji del telesa je nestrpno pričakoval dražljaje. Je Yukiko začutila, da se mi trese rektum? Plastiko je pustila ležati na anusu. Naj jo vtakne, ne glede na karkoli. Bilo je nenavadno, da je Yukiko do zdaj upoštevala mojo prepoved.

Yukiko je cev odmaknila. Zdrznila sem se in dvignila ledja, da sem se uskladila z gibanjem cevi. S stegni sem se dotaknila Yukikinih pogačic. Cev je nekajkrat zanihala, kot da bi iskala pot. Lica mi je preplavila vročina. Ob Yukiko sem pritisnila stegna.

Cev je držala drugače. Čakala sem in z obrazom drgnila po jogiju. Konica je prodrla v odprtino. Srce se mi je skrčilo od zadovoljstva. Ko je cev dokončno prodrla vame, so se občutki, v katerih sem nekdaj nezmerno uživala, povrnili jasnejši, kot sem jih imela v spominu. Želela sem si ugodje, ko je odprtina zapolnjena, zadovoljenost pri penetraciji, ki spominja na olajšanje, ko si popraskaš srbeč predel, a je drugačna kot ostra slast genitalij, refleksno upiranje mišic v navzkrižju z užitkom.

Yukiko mi je dvignila nogo in na silo obrnila cev. Vdražena sluznica je postala še bolj občutljiva. Bolečina, ki se je tokrat pomešala zraven, me je opijanjala. Zdaj nisem mislila ne na Hanayo ne na Yuriko. Želela sem si samo, da bi se mi vse to vedno dogajalo.

Yukiko je izvlekla cev. Obrnila sem glavo.

»Ne gre dobro noter,« je zašepetala Yukiko in se potihem zasmejala, nato pa vtaknila drugo stvar. Zaradi lahkote gibanja sem vedela, da je to prst. Prst je dosegel globljo točko, zaradi česar sem zasopla. Za trenutek me je zaskrbelo, da bo to škodovalo nohtu, nato pa sem bila zopet v nebesih.

»Če med menstruacijo počneš čudne stvari, se krvavenje samo poslabša,« je rekla Yukiko, ko se je ustavila pred mano na poti iz stranišča. Prednji del majice je imela temen od potu. Pobrala sem že povsem suho rjuho in jo razprostrla po postelji. Z verande je zapihal hladen večerni veter.

»Zebe me,« je zašepetala Yukiko in šla zapret steklena vrata. Na meni se je pot posušil.

Yukiko se je s hrbtom naslonila na steklena vrata, se usedla in iztegnila noge. Z njih sem s slečenim spodnjim delom pižame obrisala pot. Tega nisem storila iz kakšnih mesenih impulzov. To lahko zdaj potrdim, saj sem svoje seksualno poželenje pravkar pokurila. ,Toda,‘ sem razmišljala, ,ali bom jutri spet polna poželenja? Je meni veselje, ki ga nudi to nepomembno telo, sploh všeč?‘

Kot da bi se preskusila, sem dala pižamo na stran in pritisnila ustnice ob Yukikino goleno. Njeni prsti so se zapletli v moje lase. Čutila sem nežno premikanje utrujenih rok.

»Nikoli se še nisem zaljubila.«

Dvignila sem glavo. Yukiko me je pogledala s praznimi očmi.

»Tudi se nisem nikoli hotela zaljubiti. Zato sem pa tako besna, ko se ti zaljubiš.«

Slišalo se je, kot da se v vsem šali. S kotičkom ust se je grenko nasmehnila:

»Rada bi zamenjala s tabo.«

V eni sapi sem vprašala:

»Tudi malo prej?«

Yukiko je molčala. Nisem mogla razbrati njenega izraza, ker so ji lasje padali na oči. Sedela je in videti je bila, kot da so jo zapustile vse moči, kot kocke, ki so tik na tem, da se podrejo.

Mislila sem si, kako bi bilo fino, če bi njo lahko ljubila. Če bi jo ljubila, bi se skupaj lahko veselili v mnogo več stvareh. Ne, mar ne bi bilo mogoče, da bi imeli malo znosnejši odnos, tudi če je ne bi ljubila? Yukiko je rekla, da sem slaba v ljubezni. V ljubezni nisem bila slaba, bila sem nespretna v veliko pomembnejših stvareh. In Yukiko verjetno tudi.