SiQRD

ŠKUC-LL (Klub Monokel) in ŠKUC-ŽmreŽa (Ženska mreža) organizirata tečaj za DJ-ke She’s a DJ, ki se začne 5. februarja in bo trajal 3 do 5 sobot (odvisno od števila prijavljenih in od zanimanja udeleženk).

Na uvodnem sobotnem popoldnevu 5. februarja boste seznanjene s kapacitetami in potrebami po DJ kadru v klubu Monokel, z usklajevanjem namembnosti lezbičnega kluba z njegovo glasbeno podobo, s tehnično-glasbeno opremo kluba in njeno uporabo. S potekom samega tečaja in z uvodnimi tehničnimi prijemi vas bo seznanila koordinatorka kluba Mateja ter DJ-ki Nataša Sukič in Katarina Višnar, ki bosta vodili nadaljevanje tečaja in vam razdelili »domače naloge«.

Na tečaju se boste seznanile z osnovami DJ-janja, naučile se boste razviti lastni didžejevski stil, smiselno sestaviti plejliste, delati z vinilkami, priti do informacij o novi glasbi itn. Vse tečajnice se bodo lahko preizkusile v praksi zadnjo soboto v Monoklu, ko bodo same poskrbele za glasbeno opremo klubskega večera.

Predhodne izkušnje za udeležbo na tečaju niso potrebne! Vse zainteresirane se lahko prijavite oz. pozanimate o podrobnostih na naslovu: monokelclanice@hotmail.com.

Izvedbo tečaja za DJ-ke She’s a DJ je omogočila ameriška fondacija The Global Fund for Women.

ŠKUC Magnus vabi na predavanje Friderika Klampferja o istospolnih porokah, ki bo v sredo, 16. februarja, ob 20h v galeriji ŠKUC, Stari trg 21 v Ljubljani.

Potem ko se je novi minister za delo, družino in socialne zadeve brez posebne utemeljitve odločil, da iz parlamentarnega postopka umakne že obravnavani predlog Zakona o istospolni zakonski skupnosti, se zdi, da nam ne uide še en krog brezplodnih razprav o protinaravnem, bolezenskem in/ali blodnem značaju homoseksualnosti ter domnevno škodljivih družbenih učinkih izenačevanja heteroseksualnih in homoseksualnih partnerstev. Če se torej vnovičnim polemikam o tem, ali bi z možnostjo sklepanja zakonskih zvez homoseksualce neutemeljeno privilegirali ali pa jim zgolj pomagali uveljaviti njihovo temeljno človeško pravico, že ne da izogniti, je treba ponujeno priložnost vsaj dodobra izkoristiti za to, da vanjo vnesemo prepotrebno mero treznosti in razuma.

Odpor zoper istospolne poroke se pretežno napaja iz verskih pomislekov (ali celo neposredno iz papeških direktiv), niso pa to edini zadržki, ki jih izražajo nasprotniki njihove uzakonitve. Dr. Klampfer bo v predavanju predstavil (in zavrnil) nekaj filozofsko bolj zanimivih (in v širši javnosti bolj odmevnih) argumentov.

Friderik Klampfer predava etiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Je avtor knjige Etiški pojmovnik za mlade (Aristej, 2003) in številnih člankov s področja teoretične in praktične etike.

Novo v zbirki Lambda.

Gašper Malej. 12. 07. 1975, 06’35, Koper. Odkritje črk v zgodnjem otroštvu. Izgubljenost (v besedah) med odraščanjem. Študij primerjalne književnosti. Prevodi sodobnih italijanskih avtorjev. Delo na področju duševnega zdravja. Svobodni poklic. Samota. Ljubezen. Bližina. Sanje.

Pravzaprav to ni odgovor na vprašanje, kako bo obstajala literatura v prihodnosti. Morda kot pismo, ki ga zapisujem brez besed, ko izpod stopnic gledam navzgor, v tvojo sobo. Na dvorišču so drevesa, s katerimi se pogovarjaš; pričakuješ moj prihod. Trkam. Stene odmevajo. Gola telesa se vrtinčijo v zraku. Naj vstopim: da se lahko premešava, posrkava z željnimi usti in spet razpreva, nenadni jedri samote, ko naju bodo začele prepisovati druge roke, morda prav tiste, ki niso več obsedene z edinstvenostjo svoje govorice.

Namesto zamaknjenega jezika: kmalu se bova spet preganjala po neskončnih diagonalah telesa in misli. Nihče ne bo vedel za razliko. Ampak vseeno: zadišalo bo po kruhu in limonovcih, nenadoma se bodo odprla vrata. Za njimi palača iz zlatega stekla. Tvoje otroštvo, ki se zrcali v mojem. Glas nevidne pevke, ki prebija obzorja: v jasnini bo sonce poldneva mirno žarelo ob soncu iz ognja in kamna. Lahko da nato objeta vstopiva v prostore sna, izlivanja neskončnega semena, ali se pogrezneva v užitek molka. Da nikdar ne zaspim v ozvezdju, ki ga določaš.

Tudi onkraj tišine so še tihe reke. Vzemi, da celo v tvojih rokah ostajam osamljen, in poimenuj to z vrtnicami ali prisotnostjo. Ko se polagoma spušča mrak in zalebdi med kosmi zraka; ko samota razprostre ogledala in jih obleče v škrlat. Tedaj prijezdi južna kraljica in množica glasnikov zatrobi v rogove. To bi bil lahko začetek pravljice; vendar se ne sklada s podobo tvojih prstov. Nagovarjajo me k vstopu v svet, od koder sem bil izgnan z otroštvom; grozeče dramijo pričakovanja v telesu žeje. Zagrizeš se mi v kri in boke; prestrežem fazanji klic in se počasi prelivam v belino, kjer nastaja nova konstelacija izmišljije. Zdaj so vsi predmeti na mestu: ogenj, kamni, čas. In tvoje solze v mojih očeh.

V neizprosni zgovornosti: veš, da lahko pripadam samo plemenu odpadnikov. Ekran zvezd še pomni, kdo sta bila Savonarola in Giordano Bruno. Preseneča me, da se vsak novi zapis tako razlikuje od prejšnjih; in nikdar ne izrečeš vseh glasov, ki so v ozadju. Obstaja tudi druga možnost: izničiti željo po imenovanju. Biti oblak oblaku, trava deževniku ali preprosto sfinga. Veliko besed poznam. Z njimi ali brez njih se počasi vračam proti izviru. Vmes lahko zapišem: hkrati sem tisti, ki se med nežno glasbo dotika tvojega spolovila. Vse je stvar odločitve: lahko te pozabim. Se razgrnem po pesku ali zgnetem v zrno; morda zgolj to šteje na koledarju spominov. Preveč nosim v sebi. Zato lebdim na meji; tudi tedaj, ko tvoja lahkost noče biti zgolj privid.

(iz cikla Izgovarjanje prisotnosti)

Spoštovani Nj. Eksc. msgr. Santos Abril y Castello,

v predbožičnem času smo v medijih brali novico o tem, da je papež Janez Pavel II. na sprejemu Foruma družinskih društev v soboto, 18. decembra, z nenavadno ostrino obsodil partnerske skupnosti istospolnih parov, jih označil za družbeno nerelevantne, za napad na temelje družbe, vernike in ostale ljudi dobre volje pa pozval, naj se borijo proti napadu na družinske temelje. “Kdor uniči ta osnovni temelj (op. družino),” je dejal papež, “močno poškoduje tudi družbo in pogosto izzove nepopravljivo škodo.” (24ur.com, 19. december)

Pri DIH – Društvu za integracijo homoseksualnosti smo z obžalovanjem sprejeli vest o papeževi obsodbi istospolnih partnerskih skupnosti. Presenečeni smo bili nad nenavadno ostrino njegovih besed, še posebno zato, ker so bile izrečene v predbožičnem času, ko naj bi se ljudje še s posebno intenzivnostjo trudili biti dobri, ko naj bi se s še posebno zavzetostjo trudili spoštovati človekove pravice, sprejemati drugačnost in ljubiti vse ljudi, ne glede na njihove osebne okoliščine.
Papeževe besede so močno prizadele tiste istospolno usmerjene pri nas, ki svoje vrednote umeščajo blizu vrednotam katoliške cerkve, v jedro krščanstva, še posebej pa so pretresle tiste, ki svoje poslanstvo uresničujejo v ljubezni istospolnih partnerskih skupnosti in s starševstvom.