POZIV K SODELOVANJU

V okviru projekta Kavarniški večeri, ki bogati naše četrtke že drugo leto zapored, na vsakem dogodku oder v Tiffany-ju prepustimo mladi, ambiciozni, talentirani, posebni osebi ali skupini. Priložnost predstaviti svoje talente je do sedaj izkoristilo že veliko število mladih, sedaj pa si na vrsti ti. S svojim posebnim talentom, iskrivimi očmi in/ali smislom za humor. Zapoj, zapleši, naredi kakšen preval, odigraj najbolj hudo monodramo ali predstavi svoj filmski prvenec. Skratka, hitro piši na drustvo.appareo@gmail.com in se predstavi ter zahtevaj svoj večer in priložnost, da zablestiš!

V nestrpnem pričakovanju te pozdravlja ekipa Kavarniških večerov. :)

Helga Pankratz, rojena 6. 2. 1959 v Wiener Neustadtu v Avstriji. Na Dunaju je študirala psihologijo in se več let intenzivno ukvarjala z lezbičnim in gejevskim aktivizmom: vodila je HOSI center na Dunaju in pisala za revijo Lambda Nachrichten. Večkrat je nastopila v Sloveniji in sodelovala s slovenskim lgbt-gibanjem. Umrla je 27. 1. 2014.

Izdala je dve pesniški zbirki, knjigo kratkih zgodb Amore (v slovenskem prevodu je izšla pri Lambdi leta 2005) in esejistično zbirko, pisala pa je še dramatiko, med drugim za žensko kabaretno skupino »Labellas« na Dunaju, v kateri je tudi nastopala, plesala in pela. Dobila je več literarnih nagrad, zadnjo ji je leta 2011 podelilo rojstno mesto Wiener Neustadt.

Ciril Bergles, rojen 18. 7. 1934 v Repčah pri Ljubljani. Diplomiral je iz slovenščine in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti ter absolviral študij režije na ljubljanski AGRFT. Bil je pedagog in ravnatelj na ljubljanskih šolah. Umrl je 25. 8. 2013.

Poleg poezije je pisal eseje o pesnikih, predvsem španskih in južnoameriških, ki jih je tudi ogromno prevajal. V zbirki Lambda je izdal štiri pesniške zbirke in šest knjižnih prevodov. Za svojo poezijo je prejel Jenkovo nagrado.

www.skuc.org

Sklop GLBT branj omogoča: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

Novo v zbirki Lambda.

Anonimni – a večkrat Oscarju Wildu pripisani – roman Teleny ali druga plat medalje (1893) je večplastna pripoved o ljubezni in erotiki v mnogoterih oblikah ter obenem o pogledih nanje s stališča družbe s konca 19. stoletja. Je hkrati erotični roman in družbeni komentar, ki naslavlja angleško viktorijansko (in seveda tudi našo) dvoličnost in omejenost.
Mlada poslovnež Camille Des Grieux in pianist René Teleny se z magnetsko in že kar telepatsko privlačnostjo zbližata že čisto na začetku, potem pa se vse do tragičnega konca spopadata z lastnimi strahovi in zunanjimi pritiski, z biblijskimi obsodbami in s klasičnim sprejemanjem, z medicinskimi kategorijami in osebnimi stiskami.
Roman se naslanja na raznolike umetnostne, literarne in znanstvene navezave, predvsem je natančen v odslikavi medicinskih diskurzov, istočasno pa je izrazit odsev časa, v katerem je nastal, predvsem kar zadeva konstrukcije intimnosti in seksualnosti, a tudi v smislu fascinacije s tehnološkimi inovacijami, kot so na primer telegrami in elektrika (besedilo tako prežema skrivnostni in skoraj eksotični jezik elektrifikacije), in z znanstvenimi raziskavami paranormalnega.
Slovenski prevod Telenyja je opremljen tudi s spremno študijo, ki prouči okoliščine nastanka romana in njegove povezave z Oscarjem Wildom. Ne glede na avtorstvo pa je Teleny pomemben literaren dokument, ki nam predstavi tudi drugo plat književnosti in kulture 19. stoletja, plat, ki je bila vse prepogosto cenzurirana, zanikana in potlačena.

Oscar Wilde (1854–1900), irski pisatelj, pesnik, dramatik in avtor pravljic. Je najpomembnejši avtor angleške dekadence. Zaradi svoje homoseksualne zveze je bil za dve leti obsojen na prisilno delo. Dela: Slika Doriana Graya, Saloma, Hiša granatnih jabolk idr.

Andrej Zavrl je anglist in komparativist, prevajalec in učitelj. Za Lambdo je doslej prevedel dela Charlesa Silversteina, Jukia Mišime in Khaleda el-Rouayheba.

/ odlomek /
Več…

Novo v zbirki Lambda.

Pripovedovalec romana mojstrsko prepleta dve zgodbi o ljubezni in času. Najprej je tu zgodba s slike Tri dame iz družine Moscon, slovenskega slikarja Jožefa Tominca, z začetka 19. stoletja. V njej se poigrava z motivom treh dam s slike, predvsem pa z nevidnim gostom, ki si ga zamišlja izven slike. Ljubezenska čustva, ki se sprožijo med njimi, primerja s svojo ljubeznijo do moškega, ki je prav tako želel ostajati neviden za svet, vsaj s svojo ljubeznijo. Urejen družinski oče, ki ni bil sposoben odkrito živeti svoje seksualnosti, je v skrivanje silil tudi pripovedovalca, pisatelja številnih knjig s homoseksualno tematiko. Poetična avtobiografska pisava pa se ne ustavlja le pri analizi potlačenega čustvenega življenja, pač pa se sprašuje tudi o umetniškem ustvarjanju in o njegovih mejah, o krhkosti spomina, nejasnosti resničnosti in varljivosti časa. Verjetno je to edini roman, v središču katerega se pojavlja likovno delo kakega slovenskega avtorja. Z zgodbo, ki jo napleta v povezavi s sliko in slikarjem, s pripovedovalčevimi spomini na Ljubljano, pa tudi s samim vprašanjem »nevidnosti« je roman tudi zelo slovenski.

René de Caccatty, rojen 1952 v Tuniziji, je avtor preko tridesetih romanov, esejev in biografij (Pasolini, Violette Leduc, Callas, Moravia), prevajalec iz italijanščine ter japonščine (Pasolini, Mišima). Piše tudi za gledališče, film in za otroke. Leta 2003 je bil gost Vilenice, dve leti kasneje pa so v gledališču v Novi Gorici uprizorili njegovo adaptacijo Alica.

Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O, Leftah in Izoard.

/ odlomek /

Več…