SiQRD

Klub Tiffany bo 11 let delovanja proslavil zelo vroče.

Obeta se nam erotični vikend, saj nas bodo oba večera – v petek in soboto 10 in 11. septembra – greli s svojimi telesi
kar štirje vroči fantje, ki bodo poplesavali in se slačili ob divjih ritmih! Vabljeni!

Za člane kluba je vstop prost, za goste pa je vstopnina 1000 sit.

ŠKUC LL je izdala zloženko z naslovom “Policija in homofobni zločini”, ki jo med drugim lahko dobite tudi v klubih Monokel in Tiffany. Del zloženke je tudi vprašalnik za žrtve homofobnih incidentov, ki ga lahko izpolnite tudi preko spletnih strani.

Zloženka bo kmalu na voljo tudi na spletnih straneh ŠKUC LL.

… od 26. do 31. julija 2004, vsak večer od 18.00 dalje pred ŠKUCem, Stari trg 21, 1000 Ljubljana – v primeru dežja v Galeriji Škuc

»Dobimo se pred škucem« – glasbeni, gledališki, literarni, plesni večeri in škuceva tržnica. Večeri, ki smo jih umestili v mesec julij z namenom dopolniti in popestriti poletno dogajanje v Ljubljani. Projekt je v letu 2003 presegel vsa naša pričakovanja – odlično obiskani večeri, kot tudi dober odziv medijev, zato bo koncept tudi v letu 2004 ostal podoben lanskemu. Letos smo v program vključili gledališki festival Teater v galeriji, ki bo obogatil in popestril večere z gledališkimi predstavami. Tako se bomo dobili vsak večer pred škucem od 18.00 dalje, kjer si bo mogoče na »škucevi tržnici« kupiti knjigo ali zgoščenko založbe ŠKUC po 1500 SIT/kos, si izbrati kakšen izdelek mladih slovenskih ustvarjalk ali pa se le prepustiti dogajanju na malem odru. Letos sta zanimivo scenografijo odra zasnovala arhitekta Žiga Predan in Peter Ličen (Pierre & Mavs).

Vse prireditve so brezplačne!

Več o programu, nastopajočih na www.skuc.org

Ameriški pesnik kitajskega rodu Timothy Liu je izdal pet zbirk pesmi, zadnjo z naslovom OF THEE I SING v letošnjem letu (University of Georgia Press, 2004). Za svojo prvo zbirko VOX ANGELICA (Alice James Books, 1992) je prejel nagrado Norma Faber za prvenec, ki jo podeljuje Ameriško pesniško združenje. V letu 2005 bo pri založbi Southern Illinois University Press izšla njegova knjiga E PLURIBUS UNUN A.K.A. KAMIKAZE PILOTS IN PARADISE. Liu je profesor angleščine na Univerzi William Paterson v New Jerseyu.

(Izšlo pri založbi Lambda.)

Liu … je kot zoprno bister otrok, ki poje pred odraslimi, oni pa so vsako minuto manj skeptični in vse bolj polni spoštovanja. – Harvard Review

Kot nadarjen pesnik, kot odpadnik, ki ne more prenehati moliti, si Liu prizadeva ustvariti posvetne zakramente iz resničnih izkušenj, narediti vidne znake notranje miline. – Library Journal

Liu je še posebej vešč postmodernega, hladnega podajanja najbolj grobih resnic o medsebojni prepletenosti telesa in duha, hrepenenja in poželenja. – Choice

Indijansko poletje

To poletje je Charlie s črno kredo

narisal pičko in me naučil

kako obvladati abecedo.

Skoraj bi naju ujela moja mama,

ko sva brskala po njenih predalih in si oblačila

njene hlačke in obleke. Potem

ko sta se njegova starša razšla, je vsako noč

spal v moji postelji. Naučil me je

oviti svoje našobljene ustnice

okrog njegovega golega kurca,

kako zdrseti z jezikom preko njegove razpoke,

tako kot sem polizal lepilo na pismih domov,

ko sem bil na taborjenju. To poletje

sva jahala drug drugega kot konja,

in se bala Indijancev v grmovju

na robu strmine.

Potem se je končalo. Na letališču

sva jokala. Obljubil mi je

razglednice iz drugega sveta.

Ko se je spet začela šola,

sem si zaželel mu pokazati vse

znamke, ki sem jih polizal.

Pornografija

Nekaj strašljivega je bilo na tem

telesu, drobne gube po celi

koži, lasje, ki padajo preko

osvetljenih ramen, nič tanjši

od las moje matere na dan, ko sem jo videl

med tuširanjem, očarljivi biseri

vode so curljali dol, k njenemu temnemu v-ju.

Novost v moči mojih rok,

ko voljno slačijo žensko.

Občutil sem to neznano vznemirjenost krivde,

ker si jih nisem poželel,

plesalk, dvignjenih visoko v zrak, z nogami

razprtimi kot škarje nad mojo glavo. V glavnem

sem se bal svoje nevrotične mame:

Sedi, ko lulaš! Jaz ne bom brisala

pošpricanega sedeža. Ko smo enkrat gledali sliko Barišnikova

kako izvaja lastovke preko cele strani, je izboklina

med mojimi nogami otrdela, oči sem imel prikovane

na njegovo postavo, njegove mišice pa so bile plapolajoča zastava

dežele, ki sem jo želel spoznati. Kasneje sem se

delal, da prebiram časopise People in Times,

med njihovimi stranmi pa sem imel skrit Playgirl.

Življenje, ki ga nisem mogel imeti sem ukradel,

možje, boljši kot Barišnikov,

so mi pokazali trdo šolo plesa.

Sanjal sem, da sem se izgubil v Barišnikovi

garderobi, med množico njegovih kostumov, obešenih tam

kot duhovi, ki mu jih ni bilo več treba igrati,

v njegovih mislih so se kot srebrni mobili

vrtele balerine, bleščice so padale

z njihovih čarobnih palic, njegove roke pa razprte

proti kotu, kjer sem čepel. Gol

sem zdrsnil v telo ženske,

bela perjanica se je ovijala okoli

najinih nog, pas de deux najinih src,

poskakujoči oblaki, čvrsti kot sveže perilo, arabeske

mesečine prek betonskega neba

nad mestom v katerem se stotine mož

še naprej razkazuje na svetlečih straneh, ki sem jih

zatlačil pod žimnico, princeskino

skrito zrno graha, ki me je držalo pokonci celo noč

in mislil sem, da se ne bom nikoli več spustil.

113

Srečala sva se kot slepca, trudila sva se videti

drug drugega, tipala sva za besedami,

ki bi narekovale podobo – zdravnik,

odvetnik, študent– vse kar

nisva bila. Vseeno pa je bil on tisti, ki je opravil

večino govorjenja: od kod prihajaš

in kaj rad počneš?

Ko sla v sebi prenaša bolezen,

ta prehiti telo hitreje

kot rešilec, ki si utira pot

po natrpanih cestah.

Razdalja se je večala, ko je tema

prekrila najina glasova, izstreljena

skozi kilometre steklenih živcev,

okus obupa med najinimi zobmi:

ne odloži – kako ti je ime? –

pogovarjaj se z mano – razumeš francosko? – Grško? –

Nemško? – Zgoraj? – Spodaj? – Prvič? –

Sprosti se. Storil sem kar mi je rekel.

Vedel sem, da sem varen. Močneje. Vedel sem,

da sem sam. Tako. Vedel sem, da mi ga

nikoli več ne bo treba

poslušati. Naj ti prihaja. Vse hočem.

Nihče ni mogel prekiniti najine zveze,

spiralna vrvica zavita okoli mojega vratu,

pekoči centimetri pritisnjeni k mojemu razbolelemu

zapestju, ko sem se oklepal belega

obsega njegovega popolnega pasu.

Prevedel Tone Škrjanec

19. junija 2004 bomo podirali meje in v sodelovanju z avstrijskimi skupinami Labrys, Gundl in L.E.F.T. odkrivali raznolikost gejevsko-lezbične scene v Sloveniji in Avstriji. Slovensko LGBT gibanje se bo v Cafeju Les Viperes v Kunsthaus Graz predstavilo s kulturnimi dogodki: predstava My Name Is Damian v angleščini (ŠKUC gledališče), pogovor z avtorji predstave, predstavitev Društva DIH, za glasbeni dogodek pa bo poskrbel Rene, ki bo predstavil svoj CD Kuchi Kuchi.

Program:

Sodelujoči:

DIH (Slo), Labrys (Aut), LE.F.T (Aut), Kulturnoumetniško društvo Gundl (Aut)

14:00 Gejevsko-lezbični sprehod po mestu

Tudi heteroseksualci dobrodošli!

Štart: Les Vipères, Kunsthaus Gradec

16:00 Ime mi je Damjan Space04

Drama: Suzana Tratnik

Damjan je devetnajstletnik, na svojstven način izgubljen na križišču spolnih identitet in usmerjenosti. Zdaj se v skupini za samopomoč, kamor so ga na silo vpisali njegovi tastari, počuti odlično. In z veseljem bo še enkrat pognal centrifugo svojega lajfa in razkril, kaj se pravi za vsako ceno (z odpovedjo svojemu imenu in pripisani ženski identiteti) stopati po svoji poti.

Režiser in dramaturg: Alen Jelen

Igralci:

Damjan: Neva Jana Flajs

Vlado, socialni delavec: Tomaž Gubenšek

Produkcija: ŠKUC gledališče

17:00 Diskusija Space04

Pogovor z avtorico Suzano Tratnik in režiserjem Alenom Jelenom (povezuje Roman Kuhar). Vzporedno s kulturnim programom: video predstavitev DIH – Društva za integracijo homoseksualnosti

17:30 Glasbeni recital Space04

Andrej in Peter, bariton in klavir

18:15 Ali obstaja lezbični film? Space04

LE.F.T – Dnevi lezbičnega filma v Gradcu, projekt Ume Höbel (Frauenservice Bildung), Martine Kump (Društvo Labrys) in Eve Kuntschner, ki poskuša z neholivudsko produkcijo povečati filmsko prisotnost lezbične tematike. Mag. Marcella Stecher (strokovnjakinja za filmske vede, Dunaj) in dr. Gudrun Perko (feministična filolozofinja in queer-teoretičarka, Dunaj/Berlin) poskušata s pomočjo povezovalke Elke Murlasits analizirati karakteristike tipično lezbičnega filma.

20:15 Kuchi Kuchi predstavitev zgoščenke

Rene (Slo), www.rene.at.hm

21:30 Diskjockeys

Rene (Slo), Anna (Aut), Yoshiva (Aut)

22:30 Shenja, Luzi in Werner live!

Vocalperformance (Aut)

03:00 After-Hour

1st act, Jakoministraße 34, 8010 Gradec

Vstopnina: dnavna karta € 7,00

Predprodaja

Les Vipères, Kunsthaus Gradec, Lendkai 1, Gradec

1st act, Jakoministraße 34, 8010 Graz

Po predprodajni ceni tudi pri DIH-u, Labrys-u, LE.F.T-u, Kulturnoumetniškem društvu Gundl

Mercredi Spécial nuit queer

Kooperationspartner:

DIH (Slo), ŠKUC (Slo), Labrys (Aut), LE.F.T (Aut),
Kunst- und Kulturverein Gundl (Aut)

14:00 Uhr Stadtspaziergang

Eine Einführung für HeterosexuelleTreffpunkt Les Viperes, Kunsthaus Graz

16:00 Uhr Mein Name ist Damjan Space04

Drama von Suzana Tratnik

Mein Name ist Damian ist die Geschichte eines 19- jährigen Jungen, der sich in einer Selbsthilfegruppe für Jugendliche mit “Verhaltensproblemen” wieder findet. Er entdeckt seine Probleme obwohl er in einer lustigen Art darüber spricht und sich als Gewinner darstellt. Obwohl Damian als Mädchen geboren wurde, ignoriert er seinen Namen und führt das Leben eines Jungen.

Regisseur: Alen Jelen

Darsteller: Neva Jana Flajs als Damjan

Tomaž Gubenšek als Vlado, Sozialarbeiter

Eine Produktion des ŠKUC Theaters

17:00 Uhr Diskussion Space04

Ein Gespräch mit der Autorin Suzana Tratnik und dem Regisseur Alen Jelen, moderiert von Roman Kuhar.

Paralell zum Programm läuft eine Videopräsentation von DIH – Verein zur Förderung der Integration der Homosexualität

17:30 Uhr Rezital Space04

Andrej und Peter (Bariton, Klavier)

18:15 Uhr Gibt es DEN lesbischen Film? Sace04

LE.F.T – Lesbische Filmtage Graz, eine Veranstaltung von Uma Höbel (Frauenservice Bildung), Martina Kump (Verein Labrys) und Eva Kuntschner, versucht, die filmische Präsenz von Lesben abseits von Hollywood zu erhöhen. Mag.a Marcella Stecher (Repräsentationswissenschafterin, Wien) und Dr.in Gudrun Perko (feministische Philosophin und Queer-Theoretikerin, Wien/Berlin) versuchen unter der Moderation von Elke Murlasits die Beschaffenheit des typisch lesbischen Films zu ergründen.

20:15 Uhr Kuchi Kuchi CD-PräsentationRene (Slo), www.rene.at.hm

21:30 Uhr Diskjockeys: Rene (Slo), Anna (Aut), Yoshiva (Aut)

22:30 Uhr Shenja, Luzi und Werner live!Vocalperformance (Aut)

03:00 Uhr After-Hour

1st act, Jakoministraße 34, 8010 Graz

Eintritt Tageskarte EUR 7,00

Kartenvorverkauf

Les Viperes, Kunsthaus Graz, Lendkai 1, Graz

1st act, Jakoministraße 34, 8010 Graz

Vergünstigte Karten gibt es bei den Veranstaltungen von DIH,
Labrys, LE.F.T, Kunst- und Kulturverein Gundl