Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 13-14
(jesen-zima 2001).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 9/10
Id. 2000: NAZAJ V KLOZET

Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10

LLOBBY - notranji

Mehko družbeno dejstvo | Plavi denar | Novice

______

MEHKO DRUŽBENO DEJSTVO
Nataša Koražija

Po lanskih rezultatih ankete SJM (Slovensko javno mnenje) so homoseksualci nekoliko popravili svoj renome v druščini pijancev, političnih skrajnežev, narkomanov in drugih bolj ali manj stigmatiziranih skupin ljudi. V zadnjih desetih letih je namreč odstotek anketirancev, ki si homoseksualcev ne želijo za sosede, pogosto presegal 50, pa tudi 60 odstotkov. Leta 1995 je denimo segal čez 61 odstotkov, leta 1998 pa se je gibal okoli 60 odstotkov. Izjemni pa sta bili doslej leti 1992 in 1994, ko je bil odstotek ravno tako okoli 43 odstotkov.


Na seznamu so različne skupine ljudi.
Katere od naštetih ne bi želeli imeti za sosede?
a) ljudje, ki so bili sodno kaznovani - 40,5%
b) ljudje druge rase - 12,0%
c) levi skrajneži - 36,0%
d) pijanci - 69,3%
e) desni skrajneži - 30,4%
f) ljudje z velikimi družinami - 9,1%
g) čustveno nestabilni ljudje - 30,4%
h) Muslimani - 22,6%
i) priseljenci, tuji delavci - 16,0%
j) ljudje z AIDS-om - 33,2%
k) narkomani - 65,3%
l) homoseksualci - 44,3%

Vir: Arhiv družboslovnih podatkov, - FDV


Nezaželenost homoseksualcev je torej v zadnjih desetih letih praviloma poskakovala med 42- in 62-odstotki. Iz nekoliko boljših rezultatov leta 1999 je nemogoče sklepati o zmanjševanju socialne distance, zanimivo pa bo, če bodo ob prihodnjih raziskavah namerili padajoči trend.

Kot enega izmed kazalcev tolerance lahko uporabimo podatek, koliko anketirancev je uvrstilo vseh 14 predlaganih skupin ljudi med nezaželene. Leta 1993, ko je bil tudi indeks netolerance do homoseksualcev najvišji, je vseh 14 skupin obkrožilo več kot deset odstotkov ljudi. Gre za precejšnjo fobijo pred marginaliziranimi ali stereotipiziranimi skupinami in za nizko oziroma nikakršno stopnjo tolerance. Vsak anketiranec je leta 1993 v povprečju obkrožil 7,7 izmed 14 ponujenih skupin. Lani se je indeks tolerance (odstotek anketirancev, ki so obkrožili vseh 14 skupin) znižal na 2,2 - kar je najmanj v zadnjem desetletju.
Za gibanja spolnih manjšin so v raziskavi SJM zanimiva tudi rangiranja dejanj glede na sprejemljivost in nesprejemljivost. Anketiranci predlagana dejanja razvrščajo na lestvici od ena do deset: z enico označijo dejanja, ki jih lahko vedno opravičimo, z desetico pa dejanja, ki jih nikoli ne moremo opravičiti. Homoseksualnost je sicer v tej tabeli dobila oceno 6,38, torej se bolj uvršča med dejanja, ki jih nikoli ne moremo opravičiti, kljub temu pa se je izkazala za bistveno bolj sprejemljivo od vožnje nad dovoljeno hitrostjo, ki so ji anketiranci prisodili oceno 8,7! Po neopravičljivosti jo prehiteva tudi odmetavanje odpadkov na javnem mestu (9,06) in genetski poskusi s hrano. Po opravičljivosti pa jo prehiteva zgolj ločitev (4,42), splav (4,81), spolni odnosi pred polnoletnostjo (5,22) in evtanazija (5,63).
Raziskava SJM doslej še ni vključevala vprašanj, s katerimi bi senzibilizirali javno mnenje o zagotavljanju človekovih pravic za istospolno usmerjeno prebivalstvo. Homoseksualci se pojavljajo predvsem v kombinaciji s sodno kaznovanimi prebivalci ali pa v kombinaciji z odmetavanjem odpadkov, prostitucijo in sprejemanjem podkupnine.

Za precejšnje razlike v stopnjah nezaželenosti v devetdesetih je najbrž več razlogov; za to bi bila potrebna obsežna analiza medijev, aktivističnih prezentacij in drugih vplivov. Kakorkoli: stopnja netolerance sicer še vedno ostaja visoka, kljub temu pa nihanje kaže, da ne gre za trdna in nespremenljiva družbenih dejstva, na katera ne bi bilo mogoče vplivati.


Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10

Uvodnik | LLOBBY - notranji | Tema tromesečja |
LLOBBY - zunanji | ŠOLA | KULTURA |KLOZET | LITERATURA | RUBRIKA |
PORNOVIZIJA | SUMMARY


Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4