LESBO 9/10
Id. 2000: NAZAJ V KLOZET
Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10
ŠOLA
Zakaj se je Sapfo vrgla s pečin?
| Identitete |
Feljton - *RAZBITI ATOM ALI PREDSODKE?
______
IDENTITETE
Jelka Zorn
Za iztočnico razmišljanja o konceptu identitete in poimenovanja
vzemimo teze Dušana Rutarja o homoseksualnosti in hendikepu. Rutar
se sprašuje predvsem o “naravi” same identitete. Njegova predpostavka
je, da identitete oblikujemo (ne najdemo jih v empi-rični realnosti).
“Sama identitetta ni nič, vidna postane šele potem, ko ta nič
obkrožimo”, meni v delu Telo in oblast (1995). V tem pa je tudi
bistvo “skrbi zase” — raziskovati, kako so skozi zgodovino nastajali
pogoji, v katerih so bile izoblikovane lezbične, gejevske in druge
identitete Drugih. V dandanašnjih teoretskih razpravah sta znani
obe plati homoseksualne identitete: tako stigmatizacija in diskriminacija
kot tudi točka upora in ponosa. Poimenovanje pa je “proces, ki
to, kar imenuje, šele ustvarja in mu določa identiteto”.
Ko je identiteta enkrat že sorazmerno utrjena, čeprav nikoli
docela ulovljiva in definirana, se lahko strinjamo z Judith Butler,
ki v delu Gender Trouble (1990) pravi, da ni pomirjena z lezbičnimi
in gejevskimi teorijami, kajti “identitetne kategorije se nagibajo
k temu, da so instrumenti regulatornih režimov; ali se pojavljajo
kot normalizirajoče kategorije zatiralskih struktur ali pa kot
zbirališče za osvoboditveno spodbijanje prav teh zatiranj”. Identitetne
kategorije so torej hkrati ogrodje (plodna tla) zatiranja, po
drugi strani pa prav preko identitetnih kategorij lahko nasprotujemo
zatiranju. Kar je pomembno za Judith Butler, ko reče, da bi se,
kljub težavnosti kategorije identitete, za politične namene pojavila
pod znakom lezbijke, je ideja, da ostaja vselej nejasno, kaj natanko
naj bi ta znak označeval. Na to izjavo o trajni neustreznosti
koncepta identitete lahko navežemo Rutarjeva razmišljanja, ko
meni, da je “vsaka identiteta, ki jo človek sprejme, začasna,
imaginarna in na nek način ne more zadostiti človekovi zahtevi
po identiteti”.
Rutarjeva osnovna ideja je naslednja: človek je hendikepirano
bitje. Izhaja iz tega, da hendikepa ne razume kot specifične značilnosti
individualnega telesa, recimo, kot okvare, poškodbe, motnje. Človeka
razume kot simbolno bitje, hendikep pa prepoznava kot nujnost
človeka, da se ukvarja sam s seboj. Homoseksualec v trenutku,
ko razmišlja o lastni identiteti, ugotovi to, kar ugotovi vsako
simbolno bitje: svoje identitete ne more pripeti na noben empirični
označevalec.
Prav nestabilnost kategorije identitete je tisto, kar zanima
Rutarja. Ideja je torej ta, da raziskujemo, kako so bile skozi
zgodovino konstruirane in reproducirane identitete različnih Drugih,
namesto da bi te identitete skušali opisovati in jim s tem določati
njihove vsebine.
Vrni v seznam vsebine LESBO
9/10
Uvodnik | LLOBBY
- notranji | Tema tromesečja
|
LLOBBY - zunanji | ŠOLA | KULTURA
|KLOZET | LITERATURA
| RUBRIKA |
PORNOVIZIJA | SUMMARY
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|
