LESBO 9/10
Id. 2000: NAZAJ V KLOZET
Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10
KULTURA
Kaj sem se naučil, ko sem šel iz
kina? | ZAMI GIRLS | NOVICE
|
Knjige - recenzije | CD
- recenzije | Komercializacija
in izguba identitete
______
ZAMI GIRLS
Varja Velikonja
Borghesia
Za Guns’N'Roses je bil cross-dressing le teatraličen rokovski
kliše; v zgodnjih devetdesetih se je pravzaprav pojavil pri grunge
rokovskih bendih tipa Nirvana in Smashing Pumpkins, ki so nosili
rožnata krila babic in razmazane šminke kot anti mačo rokovski
herojski trik in gesto solidarnosti z Riot Grrrl gibanjem. Vendar
si lahko nošenje krilc pri bendih, kot so Stone Temple Pilots,
The Lemonhead's in The Manic Street Preachers, razlagamo bolj
kot nastopaštvo, ne kot neko direktno subverzijo.
Kot reakcijo na ta dogajanja so hardcorovski bendi v svojih vrstah
vzgojili gibanje, znano kot Queercore. Vzniknilo je v gejevskih
urbanih centrih Londona in San Francisca, v katerih je vrsta prevladujočih
lezbičnih bendov promovirala svojo verzijo dyke kulture devetdesetih.
Podžgane s punkom in Riot Grrrl, so skupine, kot Tribe 8, Random
Violet, The Mudwimmin in Malibu Barbie v ZDA, poleg britanskih
Sister George in The Children's Hour, vzpostavile glasen in jezen
riff, drvečo rokovsko glasbo, ki je šla preko vsega, od seksa,
zatiranja in S/M do homofobije. “Vedno sem bila tesno povezana
s queer in punkovsko sceno,” je izjavila pevka Random Violet Allison
Hennessey. “Obe sta glasni ravno toliko, da ju lahko vsakdo vidi
ali sliši. Njihovo nagnjenje k hardcorovskemu trashu je bila brca
v obraz bolj melodičnemu outputu tipičnih založb sedemdesetih.”
Queercore reagira proti strejt homofobični družbi, cilja pa tudi
na “belo gejevsko aristokracijo”, ki je formirala svoj lasten
establishment v okviru glasbene scene - kot se je o tem pikantno
izrekel manager Sister George na Channel 4 (“ti zvodniki, ki pijejo
na Old Compton Street kapučino..”). Po začetnem vznemirjenju,
ki so ga gibanju Queercore pripisali predvsem mediji, so bendi
vse od leta 1994 želeli predvsem utrditi položaj tako na glasbenem
področju kot tudi na področju seksualnih identitet. Izziv je bil
predvsem mimo glasbenih založb utrditi svojo lastno pot.
Adele Bertei, bivša klaviaturistka avantgardnega Jamesa Chanca
in pevka vseženskega newyorškega punkovskega benda sedemdesetih,
The Bloods, čuti, da je v devetdestih pravzaprav sklenila svoj
krog, ko je prišla do točke, ki je veliko bolj poudarjala lezbijke
v popu. “V svojih začetkih sem se družila s tistimi čudnimi androginimi
tipi, ki so samo zganjali hrup. Iz tistih časov je tudi moj ženski
bend The Bloods. Bile smo odkrito lezbične, toda na žalost smo
ravno takrat šle skozi heroinsko obdobje. Bile smo totalno disfunkcionalne
in na nek način nore.” Band se je razšel v zgodnjih osemdesetih,
toda njeno pisanje pesmi ni ostalo neopaženo. Kljub sodelovanju
pri hitih zvezdnikov Jelly Bean in Thomas Dolby, je bila njena
solo kariera v osemdesetih zaznamovana z lažnimi starti in borbo;
še leta 1988, ko je za Chrysalis izdala svoj prvi solo album Little
Lives, je bilo povsem nejasno, kako bi jo 'tržili'.
“Pri Chrysalisu sem delala kompromise in nisem vedno govorila
resnice. Napisala sem pesem Persian Boy, čeprav ni šlo za fanta,
ampak za perzijsko dekle. Toda enostavno se nisem počutila dovolj
močno in pogumno, da bi prišla iz klozeta.”
Leta 1994 je Adele začela spet pisati. Na Imago je izšel hit
z dokaj odprtim gejevskim raperskim klubskim posnetkom “Zami Girl”
(Zami je termin za lezbično ljubezen iz knjige Audre Lord, “Zami:a
New Spelling of My Name”). “Nočem več okostnjakov v svojem klozetu.”
Čeprav se je zavedala, da je lezbištvo postalo trendovsko, je
želela, da bi bilo sporočilo sprejeto z integriteto. “Ne gre zgolj
za to, da bi bila to posebnost meseca, dvoumnost v liriki ali
serija modnih izjav. Popularna glasba je bila vedno zadržana do
gejevske ljubezni, a resnica o pritiskih, s katerimi živimo, mora
priti na dan. Nenazadnje smo tudi mi živa bitja, ki imamo pravico,
da smo spoštovani zaradi tega, kar smo. In to za glasbeno industrijo
sploh ne bi smel biti problem.”
(iz knjige “She Bop - The Definitive History of Women in Rock,
Pop and Soul”, Lucy O'Brien)
Vrni v seznam vsebine LESBO
9/10
Uvodnik | LLOBBY
- notranji | Tema tromesečja
|
LLOBBY - zunanji | ŠOLA
| KULTURA |KLOZET
| LITERATURA | RUBRIKA
|
PORNOVIZIJA | SUMMARY
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
|