Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 13-14
(jesen-zima 2001).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 9/10
Id. 2000: NAZAJ V KLOZET

Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10

KULTURA

Kaj sem se naučil, ko sem šel iz kina? | ZAMI GIRLS | NOVICE |
Knjige - recenzije | CD - recenzije | Komercializacija in izguba identitete

______

ZAMI GIRLS
Varja Velikonja


Borghesia

Za Guns’N'Roses je bil cross-dressing le teatraličen rokovski kliše; v zgodnjih devetdesetih se je pravzaprav pojavil pri grunge rokovskih bendih tipa Nirvana in Smashing Pumpkins, ki so nosili rožnata krila babic in razmazane šminke kot anti mačo rokovski herojski trik in gesto solidarnosti z Riot Grrrl gibanjem. Vendar si lahko nošenje krilc pri bendih, kot so Stone Temple Pilots, The Lemonhead's in The Manic Street Preachers, razlagamo bolj kot nastopaštvo, ne kot neko direktno subverzijo.

Kot reakcijo na ta dogajanja so hardcorovski bendi v svojih vrstah vzgojili gibanje, znano kot Queercore. Vzniknilo je v gejevskih urbanih centrih Londona in San Francisca, v katerih je vrsta prevladujočih lezbičnih bendov promovirala svojo verzijo dyke kulture devetdesetih. Podžgane s punkom in Riot Grrrl, so skupine, kot Tribe 8, Random Violet, The Mudwimmin in Malibu Barbie v ZDA, poleg britanskih Sister George in The Children's Hour, vzpostavile glasen in jezen riff, drvečo rokovsko glasbo, ki je šla preko vsega, od seksa, zatiranja in S/M do homofobije. “Vedno sem bila tesno povezana s queer in punkovsko sceno,” je izjavila pevka Random Violet Allison Hennessey. “Obe sta glasni ravno toliko, da ju lahko vsakdo vidi ali sliši. Njihovo nagnjenje k hardcorovskemu trashu je bila brca v obraz bolj melodičnemu outputu tipičnih založb sedemdesetih.”

Queercore reagira proti strejt homofobični družbi, cilja pa tudi na “belo gejevsko aristokracijo”, ki je formirala svoj lasten establishment v okviru glasbene scene - kot se je o tem pikantno izrekel manager Sister George na Channel 4 (“ti zvodniki, ki pijejo na Old Compton Street kapučino..”). Po začetnem vznemirjenju, ki so ga gibanju Queercore pripisali predvsem mediji, so bendi vse od leta 1994 želeli predvsem utrditi položaj tako na glasbenem področju kot tudi na področju seksualnih identitet. Izziv je bil predvsem mimo glasbenih založb utrditi svojo lastno pot.

Adele Bertei, bivša klaviaturistka avantgardnega Jamesa Chanca in pevka vseženskega newyorškega punkovskega benda sedemdesetih, The Bloods, čuti, da je v devetdestih pravzaprav sklenila svoj krog, ko je prišla do točke, ki je veliko bolj poudarjala lezbijke v popu. “V svojih začetkih sem se družila s tistimi čudnimi androginimi tipi, ki so samo zganjali hrup. Iz tistih časov je tudi moj ženski bend The Bloods. Bile smo odkrito lezbične, toda na žalost smo ravno takrat šle skozi heroinsko obdobje. Bile smo totalno disfunkcionalne in na nek način nore.” Band se je razšel v zgodnjih osemdesetih, toda njeno pisanje pesmi ni ostalo neopaženo. Kljub sodelovanju pri hitih zvezdnikov Jelly Bean in Thomas Dolby, je bila njena solo kariera v osemdesetih zaznamovana z lažnimi starti in borbo; še leta 1988, ko je za Chrysalis izdala svoj prvi solo album Little Lives, je bilo povsem nejasno, kako bi jo 'tržili'.

“Pri Chrysalisu sem delala kompromise in nisem vedno govorila resnice. Napisala sem pesem Persian Boy, čeprav ni šlo za fanta, ampak za perzijsko dekle. Toda enostavno se nisem počutila dovolj močno in pogumno, da bi prišla iz klozeta.”

Leta 1994 je Adele začela spet pisati. Na Imago je izšel hit z dokaj odprtim gejevskim raperskim klubskim posnetkom “Zami Girl” (Zami je termin za lezbično ljubezen iz knjige Audre Lord, “Zami:a New Spelling of My Name”). “Nočem več okostnjakov v svojem klozetu.” Čeprav se je zavedala, da je lezbištvo postalo trendovsko, je želela, da bi bilo sporočilo sprejeto z integriteto. “Ne gre zgolj za to, da bi bila to posebnost meseca, dvoumnost v liriki ali serija modnih izjav. Popularna glasba je bila vedno zadržana do gejevske ljubezni, a resnica o pritiskih, s katerimi živimo, mora priti na dan. Nenazadnje smo tudi mi živa bitja, ki imamo pravico, da smo spoštovani zaradi tega, kar smo. In to za glasbeno industrijo sploh ne bi smel biti problem.”

(iz knjige “She Bop - The Definitive History of Women in Rock, Pop and Soul”, Lucy O'Brien)


Vrni v seznam vsebine LESBO 9/10

Uvodnik | LLOBBY - notranji | Tema tromesečja |
LLOBBY - zunanji | ŠOLA | KULTURA |KLOZET | LITERATURA | RUBRIKA |
PORNOVIZIJA | SUMMARY


Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4