Archive for July, 2013

Odziv na Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017

Na Ministrstvo za kulturo smo poslali naše pripombe k osnutku NPK 2014-2017.

V Odprti zbornici za sodobno umetnost smo z zanimanjem prebrali novi Osnutek NPK 2014-2017. Iz uvodne besede ministra ugotavljamo, da se zastavljena kulturna politika tokrat vrača nazaj v sodobni čas in stran od zablod prejšnjega osnutka NPK, ki je nastal pod bivšim ministrom v okviru MIZKŠ. Pozdravljamo tudi ponovno uvedbo finančnih ocen, zaradi katerih se zdijo predlagani ukrepi tudi dejansko izvedljivi. Dobrodošlo je tudi pridobivanje dodatnih sredstev iz proračuna EU. Upamo, da bo črpanje teh sredstev tudi dejansko izpeljano.

Kljub naštetemu, pa imamo v Odprti zbornici k Osnutku NPK 2014-2017 naslednje pripombe:

 

Ločevanje med področji

Ugotavljamo, da ministrstvo v novem osnutku NPK še vedno ohranja strogo ločevanje med umetniškimi področji (uprizoritvena, glasbena, likovna in intermedijska umetnost), kar je posledica zastarele modernistične terminologije v smislu specializacije znanj. Na to težavo smo že večkrat javno opozorili, nazadnje v pripombah na prejšnji osnutek NPK. Sodobni ustvarjalci delujejo izrazito interdisciplinarno in spajajo več omenjenih področjih (na primer jezik in vizualno, zvok in vizualno, jezik in zvok, gibanje in vizualno …). Opisi področij ne uporabljajo dovolj odprtih in drsečih načinov artikulacije, ki bi zajele sodobni trend raziskovalnega in interdisciplinarnega delovanja ter številne take ustvarjalce. Predvsem velja to za področji likovne in intermedijske umetnosti, ki ostajata na delitvi podoba/tehnologija, znanost in digitalno.

 

PODROČJE LIKOVNA UMETNOST

Javni interes

Presenečeni smo, da se za celotno področje ponovno uporablja termin ‘likovna umetnost’, namesto že uporabljenega ‘vizualna umetnost’. Slednji v svojem pojmovanju bolj natančno povzema prakso, ki izhaja iz tradicionalne likovne umetnosti in danes vključuje tudi številne druge prakse, ki izhajajo iz zgodovinskih avantgard.

V uvodnem delu opisa področja smo opazili navedbo, da »med izvajalce na področju likovne umetnosti poleg javnih zavodov, ustanovljenih s strani države ali lokalnih skupnosti, sodi 13 nevladnih organizaciji (NVO)«. Zanima nas, od kod ministrstvu tak podatek oz. kakšen kriterij je bil izbran za štetje? Nevladnih organizacij, ki delujejo na področji likovne oz. vizualne umetnosti je namreč precej več kot 13. Skrbi nas tudi ugotovitev ministrstva, da »področje izkazuje pomanjkanje pluralizma v premalo ambiciozni in preveč razdrobljeni razstavni ponudbi«.

Obe navedbi dajeta vtis, da je namen ministrstva podpirati zgolj manjše število večjih izvajalcev, številna manjša društva in zavodi ter samozaposleni v kulturi pa zaradi takih usmeritev ne bodo imeli več enakovrednih možnosti financiranja. Opozarjamo, da je število razstavnih prostorov v Sloveniji omejeno, aktivnih ustvarjalcev pa je vsako leto več, kar vpliva na ‘razdrobljenost’ razstavne ponudbe. Številni razstavni projekti so ‘premalo ambiciozni’ tudi zato, ker so velikokrat financirani iz lastnih sredstev ustvarjalcev in z minimalnimi sredstvi, ki jih lahko pridobimo na projektnem razpisu. Dober ukrep ministrstva v smeri večje ambicioznosti projektov bi bil zato povečanje sredstev na projektnih razpisih.

 

Boljši položaj umetnikov

Pozdravljamo ukrep izboljšanja položaja umetnikov in uveljavitev razstavnine – avtorskega honorarja v kontekstu materialnih avtorskih pravic za javno predstavljanje umetniškega dela v javnosti, kot obveznega stroška razstave. Pogrešamo pa vključitev tega ukrepa v aktualne dopolnitve ZUJIKa. Pričakujemo, da bo ta problematika ustrezno rešena v novem ZUJIKu, ki naj bi bil pripravljen do konca letošnjega leta. » more…



Pripombe k osnutku predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUJIK

Na Ministrstvo za kulturo smo poslali naše pripombe k osnutku dopolnitve ZUJIKa.

V Odprti zbornici za sodobno umetnost pozdravljamo odlo?itev Ministrstva za kulturo, viagra da z nekaterimi rešitvami aktivno pripomore k reševanju škodljivih posledic, ki jih ima za samozaposlene v kulturi nova dav?na zakonodaja, v veljavi od januarja 2013. Vrnitev 15 odstotne osebne olajšave oz. zmanjšanja dav?ne osnove od dohodka iz dejavnosti do višine povpre?ne pla?e in olajšava za vzdrževane družinske ?lane v veliki meri vra?ata samozaposlene na enak položaj, kot je bil pred letom 2013.

Vendar pa se korekcija negativnih zakonodajnih u?inkov s strani drugih ministrstev na samozaposlene v kulturi s tem kon?a. Nikakor ne podpiramo usklajevanja ZUJIKa z novo pokojninsko zakonodajo. Sprememba 83. ?lena ZUJIKa ima, kljub ugodnosti podaljšanega obdobja trajne pravice do pla?ila prispevkov za socialno zavarovanje, ki so s svojim preteklim delom izkazali izjemne kulturne dosežke, za samozaposlene negativen u?inek. Uvedba ukinitve pravice do pla?ila prispevkov za socialno zavarovanje, ko samozaposleni dopolni starostno mejo za upokojitev, pomeni v primerjavi z obstoje?o ureditvijo, ki predvideva trajanje pravice do dejanske upokojitve, izrazito poslabšanje za starejše samozaposlene. Ve?ina samozaposlenih v kulturi je visoko izobraženih, kar pomeni, da so delovno dobo nastopili v obdobju med svojim 25. in 30. letom. Zato ob izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev ne bodo dosegli polne delovne dobe in posledi?no bo njihova pokojnina še nižja, od že tako nizke (zaradi nizke stopnje pla?anih prispevkov), ki bi jo prejeli ob upokojitvi po doseženi polni delovni dobi. » more…