Samozaposleni v kulturi so nesprejemljive stranske žrtve pokojninske in davčne reforme

Koordinacija za samozaposlene naslovila pismo na Ministrstvo za finance, podpisnik je tudi Odprta zbornica za sodobno umetnost.

Člani Koordinacije za samozaposlene smo na podlagi opravljene ocene učinkov nove davčne zakonodaje na samozaposlene danes na Ministrstvo za finance naslovili javno pismo, v katerem predlagamo ukrepe, ki bi lahko kratkoročno omilili negativne posledice za samozaposlene. Menimo, da so samozaposleni v kulturi nesprejemljive stranske žrtve pokojninske in davčne reforme, saj le ta v obdavčitev njihovih prihodkov prinaša nerazumljive anomalije in davčna bremena.

Ministrstvu za finance predlagamo začasne KRATKOROČNE UKREPE, ki omogočajo rešitev nastale anomalije pri izračunavanju dohodnine, kjer tisti z nižjimi dohodki plačujejo več:

  1. Da se posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi pri izračunu dohodnine upoštevajo splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
  2. Da se posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi, kot najranljivešim subjektom na trgu, vrne posebna 15-odstotna olajšava, ki pripada posameznikom, ki v finančnem letu zaslužijo do 25.000 EUR ne glede na to, ali imajo s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport priznano pravico do plačila prispevka ali ne. Z upoštevanje 15-odstotne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi bi to tudi v sistemu normiranih stroškov pripeljalo do približno enake davčne obremenitve, kot so jo imeli tisti z najnižjimi dohodki pred uvedenimi spremembami, ki so njihovo davčno breme bistveno povečale.
  3. Da se posameznikom s statusom samozaposlenega, kot najranljivejšim subjektom na trgu, davek od prihodkov iz dejavnosti samozaposlenih v kulturi obračunava na podlagi plačane realizacije in ne na podlagi fakturirane realizacije.
  4. Da se za posameznike s statusom samoposlenega v kulturi ohrani minimalna pokojninska osnova oziroma se prehodno obdobje za prehod z minimalne na najnižjo pokojninsko osnovo izenači z malimi podjetji na pet let.

Obenem pa je nastala situacija pokazatelj neustreznosti ureditve statusa samozaposlenih, na katero že dalj časa opozarjamo. Kot SREDNJEROČNI CILJ zahtevamo sistemsko ureditev statusa samozaposlenih tako, da se spremeni v status SAMOSTOJNEGA DELAVCA V KULTURI, ki spada v kategorijo DELOJEMALCEV brez znanega delodajalca (oz. to je vsakokratni delodajalec) in ki opravlja NEPROFITNO dejavnost, kar je omejeno z višino cenzusa na podlagi BRUTO BRUTO zneska 35. plačnega razreda v javnem sektorju.

Pristojna ministrstva in Vlado Republike Slovenije smo pozvali, da v roku 15 dni pripravi terminski načrt aktivnosti in sprememb, potrebnih za sistemsko ureditev statusa v najkrajšem možnem času.

Organizacije in posameznike pozivamo k podpisu peticije v podporo poslanemu pismu!


Povezave in dokumenta:

> Pismo koordinacije za samozaposlene (pdf)
> Ocena učinkov nove zakonodaje (zakon o dohodnini, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) na samozaposlene v kulturi (pdf)
> Peticija



Odprta zbornica nadaljuje z odzivi na spremembo Uredbe o samozaposlenih

Objavljamo odziv OZ na odgovor MIZKŠ in na zadnjo verzijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi, clinic ki je bila poslana v medresorsko obravnavo. Stališ?em OZ se pridružuje tudi Artservis. Dokument smo poslali na MIZKŠ 2. 7. 2012.
(vsi dokumenti so objavljeni na dnu objave v razdelku Povezave in dokumenti)

V Odprti zbornici za vizualno in intermedijsko umetnost (OZ) in Artservisu se zahvaljujemo za vaš odgovor na naše Stališ?e do Predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi z dne 1. 6. 2012. Menimo, da odgovor v nekaterih to?kah ne zajema celovite obrazložitve oziroma z nekaterimi rešitvami ne soglašamo, zato vas prosimo za ponovno obravnavo naših predhodnih in novih predlogov o Uredbi.

Ker lahko stopnjo upoštevanja naših predlogov ugotavljamo predvsem preko analize najnovejše verzije Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi z dne 18. 6. 2012, ki je bila poslana v medresorsko obravnavo (nova uredba), se želimo v tem pismu odzvati na oba dokumenta hkrati.

Pripombe so strukturirane po sklopih, kot jih je oblikovalo MIZKŠ v odgovoru št. 0070-78/2012/13 z dne 28. 6. 2012.

-

1. Interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti

Z veseljem pozdravljamo vklju?itev našega predloga o novem specializiranem poklicu interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti v novo verzijo uredbe, žal pa hkrati ugotavljamo, da so bili temu poklicu dodeljeni bistveno druga?ni pogoji, kot smo jih predlagali v OZ in Artservisu. MIZKŠ v odgovoru ne pojasni svoje odlo?itve o drasti?no povišanih kvantitativnih kriterijih za interdisciplinarne ustvarjalce sodobne umetnosti. Razmere za delo, ?as raziskave in priprave za oblikovanje avtorskega projekta ali razstave (najsi gre za raziskave v zvezi z vsebino in konceptom dela ali raziskave v zvezi z uporabljenimi materiali ali okoliš?inami, ki bodo projekt ali razstavo spremljali) so za interdisciplinarnega ustvarjalca sodobne umetnosti enaki kot so za slikarje, kiparje, fotografe, grafike in videaste. Zato pove?anja kvantitativnih kriterijev na tem podro?ju ne razumemo, saj so ti kriteriji neuravnoteženi z drugimi sorodnimi in primerljivimi poklici in so posledi?no nepravi?ni do interdisciplinarnih ustvarjalcev sodobne umetnosti. Kvantitativni kriteriji so v novi uredbi za interdisciplinarnega ustvarjalca sodobne umetnosti najmanj dvakrat višji kot za ostale primerljive (zgoraj naštete) poklice. Ne gre le za povišanje kriterijev iz 4 razstav na 6, nova uredba namre? zahteva 6 avtorskih projektov, kar pomeni, da mora biti vsak od projektov, ki jih izvede interdisciplinarni ustvarjalec, popolnoma nov, ?esar pa se ne zahteva na podro?ju slikarstva, kiparstva, fotografije, grafike in videa. Menimo, da so standardi, ki so predlagani za ta podro?ja, dokaj primerni, predvsem pa prenosljivi na podro?je interdisciplinarnega ustvarjalca. Pove?anje kvantitativnih kriterijev, kot je to dolo?eno v primeru zgoraj naštetih petih sorodnih poklicev, bo drasti?no vplivalo na kvaliteto izvedenih projektov. Menimo, da je ohranjanje ali izboljšanje kvalitete del v interesu tako ustvarjalcev kot ministrstva (npr. kriterij visoke strokovnosti), zato moramo opozoriti na dejstvo, da previsoki kvantitativni kriteriji neizogibno vplivajo na slabšo kakovost projektov. Zaradi navedenega predlagamo upoštevanje kvantitativnih predlogov za interdisciplinarnega ustvarjalca, kot sta jih prvotno predlagala OZ in Artservis:

4 selekcionirane mednarodne in/ali nacionalne razstave ali predstave v referen?nih galerijah ali v okviru referen?nih dogodkov oz. 4 avtorski interdisciplinarni projekti na podro?ju sodobne umetnosti.
» more…



Stališče do Predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi

Objavljamo odziv Odprte zbornice in Artservisa, ki smo ga poslali na MIZKŠ 1. 6. 2012. V priponki je celoten dokument s konkretnimi predlogi sprememb in dopolnitev za posamezne poklice (v tabelah). (pdf)

Odprta zbornica za vizualno in intermedijsko umetnost in Artservis se pridružujeta skupnemu stališču vseh stanovskih in strokovnih društev, da je status samozaposlenega v kulturi s pravico do plačila socialnih prispevkov iz proračuna šele prvi korak k izenačevanju pravice do dela in socialnih pravic z zaposlenimi v kulturi.

Zato je stališče Odprte zbornice za vizualno in intermedijsko umetnost in Artservisa, da se lahko namen in cilj spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi strokovno, relevantno, tehtno in usklajeno med vsemi deležniki sistematizira le:

  1. če se problematiko samozaposlenih v kulturi rešuje kot sestavni in neločljivi del posodobitve in prenove javnega sektorja v kulturi.
  2. z izvedbo temeljite, strokovne in neodvisne analize socialnega, ekonomskega in pravnega položaja samozaposlenih v kulturi.
  3. z rednim in strukturiranim dialogom med stroko in predstavniki ministrstva na način, da bodo delegati civilne družbe in ministrstva zavezani skupnemu mnenju stroke na eni strani in odločevalnemu procesu na drugi.

Enotno stališče vseh društev glede predloga sprememb in dopolnitev Uredbe pa je:

  1. normative je potrebno prilagoditi posameznim področjem in njihovim specifičnim potrebam in pogojem delovanja, ne pa po enotnem vzorcu za vsa področja, ki so si med seboj lahko tudi zelo različna.
  2. če je samozaposleni prijavljen v razvid z dvema ali več poklici, naj se za doseganje norme za pravico do plačila socialnih prispevkov upošteva kombinirano število točk z vseh področij.

Verjamemo torej, da je potrebno pred iskanjem konkretnih rešitev statusa samozaposlenih v kulturi s polno odgovornostjo, tehtnih premislekom in konstruktivnim dialogom vseh relevantnih deležnikov odgovoriti na vprašanja, ki so odprta na načelni ravni.

Zato s tem, ko v nadaljevanju podajamo svoje komentarje in predloge na predlagane spremembe in dopolnitve Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ne odstopamo od zahteve po strukturnih premikih urejanja statusa samozaposlenih v kulturi.

Naši predlogi in komentarji:

Izražamo zaskrbljenost nad predlaganimi novimi definicijami in vrednotenjem strokovnih poklicev. Nove definicije različne poklice postavljajo v neenakovreden položaj in povsem zanemarjajo specifike področja sodobne vizualne umetnosti.

Zato predlagamo, da se v Uredbo doda nov poklic: Interdisciplinarni ustvarjalec na področju sodobne umetnosti. Pri tem poklicu naj se poleg umetniških dosežkov upošteva tudi širše delovanje na področju kulture. Delovanje sodobnih umetnikov namreč ni interdisciplinarno samo v smislu ustvarjanja, pač pa tudi v smislu širšega delovanja v kulturi, zato bi bilo treba začeti pri podeljevanju statusov upoštevati tudi druge aktivnosti, ki pripomorejo k razvoju kulture in umetnosti. Hkrati pa bi bilo treba upoštevati tudi različne stopnje karierne in življenjske poti ustvarjalcev in rangiranja po starosti (mladi, aktivni, starejši avtorji).

OZ in Artservis se že od začetka svojega delovanja na področju izboljšanja položaja samozaposlenih v kulturi zavzemata za večjo povezanost med področji delovanja v vizualni umetnosti oz. nastopata proti izključujoči delitvi na likovno in intermedijsko umetnost. Opozarjamo, da smo ustvarjalci na likovnem in intermedijskem področju (kot ga definira MIZKŠ) v veliko primerov isti ljudje, zato so različni kriteriji na obeh področjih izključujoči in nam otežujejo delovanje.

Splošna značilnost sodobne vizualne umetnosti je brisanje meja in prehajanje med nekoč ostro zamejenimi področji delovanja. Sodobni vizualni umetniki pri svojih projektih uporabljajo različna izrazna sredstva, metode in tehnologije in jih izbirajo glede na idejni koncept in intenco sporočila.

Menimo, da je sedanje spreminjanje Uredbe priložnost, da se začne pri pogojih za pridobitev prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna upoštevati tudi interdiscplinarnost, da se ta zapiše v Uredbo in postane tako zavezujoča. Uvedba novega poklica Interdisciplinarni ustvarjalec na področju sodobne umetnosti bi tistim umetnikom, ki že sedaj delujejo interdisciplinarno, olajšala tudi problem, ki se nanaša na izvajanje davčne zakonodaje v zvezi uveljavljanjem normiranih stroškov. Interdisciplinarni ustvarjalec bi tako lahko uveljavljal normirane stroške za širši obseg avtorskega dela kot sedaj, ko lahko uveljavlja normirane stroške samo za avtorsko delo v ožje definiranih poklicih (kot sta npr. slikar, kipar), kjer velikokrat ni možnosti za zaslužek.

Predlagamo tudi, da se upravičenost prosilca za status in pridobitev pravice do prispevkov iz državnega proračuna obravnava celostno glede na razpon dejavnosti.


KONKRETNI PREDLOGI SPREMEMB IN DOPOLNITEV

  1. Predlagamo nov poklic Interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti.
    (za točke 1-6 gl. tabelo v priponki)
  2. Predlagamo spremembe pri kriterijih za poklic Intermedijski umetnik, ki naj bo uravnotežen s kriteriji za poklica Kipar in Slikar in ki upoštevajo tudi mlade ustvarjalce (po stažu – do 10 let delovanja).
  3. Pri poklicu Kurator predlagamo umik zahteve po objavljenih strokovnih besedilih pri referenčnih izdajateljih, ker naloga kuratorja ni objavljanje besedil v publikacijah, ampak kuriranje razstav in pisanje strokovnih tekstov za razstave.
  4. Pri poklicu Performer predlagamo širitev na likovno področje.
  5. Pri poklicu Producent predlagamo širitev na likovno in intermedijsko področje.
  6. Pri poklicu Urednik (redaktor) predlagamo širitev na več področij. Uredniško delo na specifičnih področjih, kot so uprizoritvene, glasba, likovno in intermedijsko, je zahtevno delo, ki (še posebej na audiovizualnem področju) zahteva osebo s področno strokovno izobrazbo, ki je globlja od splošne novinarske.
  7. Predlagamo, da se tudi pri vseh ostalih poklicih pri kriterijih nagrad doda še nominacije in se oboje upošteva trajnostno (ne samo v obdobju zadnjih 3 let). Prav tako naj se pri vseh poklicih pri kriterijih nagrad doda postavka za mlade ustvarjalce (ki zelo težko pridejo do nagrad, ker so le-te večinoma namenjene zrelejšim ustvarjalcem oz. tistim, ki na svojem področju delujejo dalj časa), ki namesto nagrad lahko predložijo 2 strokovni mnenji. Veljalo pa bi razmisliti, da se pri poklicih, kjer nagrade ne obstajajo (intermedijski umetnik, kurator, performer, producent …) ta kriterij umakne in poveča kriterij aktualnosti in prepoznavnosti iz 30 na 40 točk (kot že ima poklic urednik).
  8. Predlagamo, da se iz Uredbe umakne zahteva za pridobitev mnenja Kulturniške zbornice Slovenije, ker ta korak po nepotrebnem zavlačuje celotni postopek.
  9. Izražamo pomislek o kriteriju odziv strokovne javnosti, ki zajema tudi medijske objave in kritike, saj so kritike izjemno redke, medijske objave pa ne odražajo toliko strokovnih kvalitet avtorja, ampak bolj njegovo/njeno spretnost pridobivanja novinarskih uslug.
  10. Izražamo tudi pomislek o kriteriju referenčni prostor, ki je obrazložen tako, da je to prostor, ki ima zaposlenega vsaj enega strokovnega delavca – kuratorja. Menimo, da se definicija preveč zvaja na raven razpoložljivih/prejetih sredstev. Na ta način se vrši še večja neenakost med uveljavljenimi prostori (z zagotovljenimi sredstvi) in med neodvisnimi prostori, ki sredstev za zaposlitev kuratorja nimajo, poleg tega se izvaja še večja neenakost pri prostorih, ki so produkcijski (hiše umetnikov ipd.). Strokovnost je pri teh prostorih na strani umetnikovproducentov. V primeru sprejetja kriterija ‘referenčni prostor’ predlagamo, da strokovna komisija razširi svoj delokrog in podeli prosilcu-organizaciji status referenčnega prostora.


    > Stališče do Predloga Uredbe (OZ, Artservis), pismo s konkretnimi predlogi (pdf)

    > Odgovor MIZKŠ na stališče do Predloga Uredbe (OZ, Artservis) (pdf)