Archive for June, 2012

Stališče do Predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi

Objavljamo odziv Odprte zbornice in Artservisa, ki smo ga poslali na MIZKŠ 1. 6. 2012. V priponki je celoten dokument s konkretnimi predlogi sprememb in dopolnitev za posamezne poklice (v tabelah). (pdf)

Odprta zbornica za vizualno in intermedijsko umetnost in Artservis se pridružujeta skupnemu stališču vseh stanovskih in strokovnih društev, da je status samozaposlenega v kulturi s pravico do plačila socialnih prispevkov iz proračuna šele prvi korak k izenačevanju pravice do dela in socialnih pravic z zaposlenimi v kulturi.

Zato je stališče Odprte zbornice za vizualno in intermedijsko umetnost in Artservisa, da se lahko namen in cilj spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi strokovno, relevantno, tehtno in usklajeno med vsemi deležniki sistematizira le:

  1. če se problematiko samozaposlenih v kulturi rešuje kot sestavni in neločljivi del posodobitve in prenove javnega sektorja v kulturi.
  2. z izvedbo temeljite, strokovne in neodvisne analize socialnega, ekonomskega in pravnega položaja samozaposlenih v kulturi.
  3. z rednim in strukturiranim dialogom med stroko in predstavniki ministrstva na način, da bodo delegati civilne družbe in ministrstva zavezani skupnemu mnenju stroke na eni strani in odločevalnemu procesu na drugi.

Enotno stališče vseh društev glede predloga sprememb in dopolnitev Uredbe pa je:

  1. normative je potrebno prilagoditi posameznim področjem in njihovim specifičnim potrebam in pogojem delovanja, ne pa po enotnem vzorcu za vsa področja, ki so si med seboj lahko tudi zelo različna.
  2. če je samozaposleni prijavljen v razvid z dvema ali več poklici, naj se za doseganje norme za pravico do plačila socialnih prispevkov upošteva kombinirano število točk z vseh področij.

Verjamemo torej, da je potrebno pred iskanjem konkretnih rešitev statusa samozaposlenih v kulturi s polno odgovornostjo, tehtnih premislekom in konstruktivnim dialogom vseh relevantnih deležnikov odgovoriti na vprašanja, ki so odprta na načelni ravni.

Zato s tem, ko v nadaljevanju podajamo svoje komentarje in predloge na predlagane spremembe in dopolnitve Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ne odstopamo od zahteve po strukturnih premikih urejanja statusa samozaposlenih v kulturi.

Naši predlogi in komentarji:

Izražamo zaskrbljenost nad predlaganimi novimi definicijami in vrednotenjem strokovnih poklicev. Nove definicije različne poklice postavljajo v neenakovreden položaj in povsem zanemarjajo specifike področja sodobne vizualne umetnosti.

Zato predlagamo, da se v Uredbo doda nov poklic: Interdisciplinarni ustvarjalec na področju sodobne umetnosti. Pri tem poklicu naj se poleg umetniških dosežkov upošteva tudi širše delovanje na področju kulture. Delovanje sodobnih umetnikov namreč ni interdisciplinarno samo v smislu ustvarjanja, pač pa tudi v smislu širšega delovanja v kulturi, zato bi bilo treba začeti pri podeljevanju statusov upoštevati tudi druge aktivnosti, ki pripomorejo k razvoju kulture in umetnosti. Hkrati pa bi bilo treba upoštevati tudi različne stopnje karierne in življenjske poti ustvarjalcev in rangiranja po starosti (mladi, aktivni, starejši avtorji).

OZ in Artservis se že od začetka svojega delovanja na področju izboljšanja položaja samozaposlenih v kulturi zavzemata za večjo povezanost med področji delovanja v vizualni umetnosti oz. nastopata proti izključujoči delitvi na likovno in intermedijsko umetnost. Opozarjamo, da smo ustvarjalci na likovnem in intermedijskem področju (kot ga definira MIZKŠ) v veliko primerov isti ljudje, zato so različni kriteriji na obeh področjih izključujoči in nam otežujejo delovanje.

Splošna značilnost sodobne vizualne umetnosti je brisanje meja in prehajanje med nekoč ostro zamejenimi področji delovanja. Sodobni vizualni umetniki pri svojih projektih uporabljajo različna izrazna sredstva, metode in tehnologije in jih izbirajo glede na idejni koncept in intenco sporočila.

Menimo, da je sedanje spreminjanje Uredbe priložnost, da se začne pri pogojih za pridobitev prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna upoštevati tudi interdiscplinarnost, da se ta zapiše v Uredbo in postane tako zavezujoča. Uvedba novega poklica Interdisciplinarni ustvarjalec na področju sodobne umetnosti bi tistim umetnikom, ki že sedaj delujejo interdisciplinarno, olajšala tudi problem, ki se nanaša na izvajanje davčne zakonodaje v zvezi uveljavljanjem normiranih stroškov. Interdisciplinarni ustvarjalec bi tako lahko uveljavljal normirane stroške za širši obseg avtorskega dela kot sedaj, ko lahko uveljavlja normirane stroške samo za avtorsko delo v ožje definiranih poklicih (kot sta npr. slikar, kipar), kjer velikokrat ni možnosti za zaslužek.

Predlagamo tudi, da se upravičenost prosilca za status in pridobitev pravice do prispevkov iz državnega proračuna obravnava celostno glede na razpon dejavnosti.


KONKRETNI PREDLOGI SPREMEMB IN DOPOLNITEV

  1. Predlagamo nov poklic Interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti.
    (za točke 1-6 gl. tabelo v priponki)
  2. Predlagamo spremembe pri kriterijih za poklic Intermedijski umetnik, ki naj bo uravnotežen s kriteriji za poklica Kipar in Slikar in ki upoštevajo tudi mlade ustvarjalce (po stažu – do 10 let delovanja).
  3. Pri poklicu Kurator predlagamo umik zahteve po objavljenih strokovnih besedilih pri referenčnih izdajateljih, ker naloga kuratorja ni objavljanje besedil v publikacijah, ampak kuriranje razstav in pisanje strokovnih tekstov za razstave.
  4. Pri poklicu Performer predlagamo širitev na likovno področje.
  5. Pri poklicu Producent predlagamo širitev na likovno in intermedijsko področje.
  6. Pri poklicu Urednik (redaktor) predlagamo širitev na več področij. Uredniško delo na specifičnih področjih, kot so uprizoritvene, glasba, likovno in intermedijsko, je zahtevno delo, ki (še posebej na audiovizualnem področju) zahteva osebo s področno strokovno izobrazbo, ki je globlja od splošne novinarske.
  7. Predlagamo, da se tudi pri vseh ostalih poklicih pri kriterijih nagrad doda še nominacije in se oboje upošteva trajnostno (ne samo v obdobju zadnjih 3 let). Prav tako naj se pri vseh poklicih pri kriterijih nagrad doda postavka za mlade ustvarjalce (ki zelo težko pridejo do nagrad, ker so le-te večinoma namenjene zrelejšim ustvarjalcem oz. tistim, ki na svojem področju delujejo dalj časa), ki namesto nagrad lahko predložijo 2 strokovni mnenji. Veljalo pa bi razmisliti, da se pri poklicih, kjer nagrade ne obstajajo (intermedijski umetnik, kurator, performer, producent …) ta kriterij umakne in poveča kriterij aktualnosti in prepoznavnosti iz 30 na 40 točk (kot že ima poklic urednik).
  8. Predlagamo, da se iz Uredbe umakne zahteva za pridobitev mnenja Kulturniške zbornice Slovenije, ker ta korak po nepotrebnem zavlačuje celotni postopek.
  9. Izražamo pomislek o kriteriju odziv strokovne javnosti, ki zajema tudi medijske objave in kritike, saj so kritike izjemno redke, medijske objave pa ne odražajo toliko strokovnih kvalitet avtorja, ampak bolj njegovo/njeno spretnost pridobivanja novinarskih uslug.
  10. Izražamo tudi pomislek o kriteriju referenčni prostor, ki je obrazložen tako, da je to prostor, ki ima zaposlenega vsaj enega strokovnega delavca – kuratorja. Menimo, da se definicija preveč zvaja na raven razpoložljivih/prejetih sredstev. Na ta način se vrši še večja neenakost med uveljavljenimi prostori (z zagotovljenimi sredstvi) in med neodvisnimi prostori, ki sredstev za zaposlitev kuratorja nimajo, poleg tega se izvaja še večja neenakost pri prostorih, ki so produkcijski (hiše umetnikov ipd.). Strokovnost je pri teh prostorih na strani umetnikovproducentov. V primeru sprejetja kriterija ‘referenčni prostor’ predlagamo, da strokovna komisija razširi svoj delokrog in podeli prosilcu-organizaciji status referenčnega prostora.


    > Stališče do Predloga Uredbe (OZ, Artservis), pismo s konkretnimi predlogi (pdf)

    > Odgovor MIZKŠ na stališče do Predloga Uredbe (OZ, Artservis) (pdf)