slovensko english

Javno pismo po kulturnem prazniku

Ministrstvu za kulturo, sildenafil javnim zavodom, umetnicam in umetnikom, ob?inam, medijem in strokovni javnosti

 

Spoštovani,

ob pravkar minulem državnem kulturnem prazniku v Odprti zbornici za sodobno umetnost (OZ) izražamo podporo ustvarjalcem Prešernove proslave in obsojamo naro?niške pritiske in cenzorske posege v njihovo avtorsko delo. Prav tako izpostavljamo nedopustno zavla?evanje glede avtorskih pogodb in manevra z odpuš?anjem in ponovnim angažiranjem (glede na navedbe režiserja Mareta Bulca).

Minuli dogodki so simpotmati?ni za aktualne razmere v kulturi pa tudi na drugih podro?jih v državi, advice kjer vse bolj prevladujeta strah in slepa birokratizacija. Z našim javnim pismom želimo opozoriti na težak položaj samozaposlenih vizualnih, likovnih ter intermedijskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Posebej izpostavljamo dolgoleten problem neizpla?evanja razstavnin s strani javnih zavodov v primerih skupinskih razstav. Opozarjamo tudi na prenizke najnižje zneske razstavnin, ki jih v primeru samostojnih razstav dolo?a Ministrstvo za kulturo (MK).

Pred tremi leti smo z društvom Asociacija in ZDSLU že objavili skupno javno Pobudo za pravi?no izpla?evanje razstavnin umetnikom, v kateri smo podrobno predstavili problem izogibanja pla?evanja dela umetnic in umetnikov, še zlasti s strani javnih zavodov, ki za svoje delovanje prejemajo državno in ob?insko financiranje. Takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je na to temo januarja 2013 sklicalo izredno sejo takratne projektne skupine za obravnavo vprašanj, povezanih s statusom samozaposlenih v kulturi. Pristojni na ministrstvu so nam zagotovili, da bodo v najkrajšem možnem ?asu oblikovali rešitev. Žal od takrat z ministrstva v zvezi s tem nismo prejeli nobenega odgovora.

V OZ ugotavljamo, da se je v projektnih razpisih v zadnjih treh letih pla?ilo razstavnine sicer uveljavilo kot obvezna postavka tako za samostojne kot za skupinske razstave. Vendar pa obveznost izpla?evanja razstavnin velja samo  za nevladne in zasebne producente. Ti razstavnine glede na minimalne zahtevane zneske bolj ali manj vestno tudi izpla?ujejo. Za javne zavode pa še vedno velja, da jim razstavnin ni treba pla?evati. Nazadnje se je to izkazalo na primeru pregledne razstave Krize in novi za?etki. Umetnost v Sloveniji 2005-2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Umetniki, ki so s svojimi dosežki zaznamovali preteklo desetletje, za sodelovanje na tej razstavi niso bili pla?ani. S tem je Ministrstvo za kulturo seznanjeno, saj je Novi?nik za samozaposlene v kulturi avgusta lani poslal kulturni ministrici prošnjo, da na ministrstvu za kulturo poiš?ejo sredstva za razstavnine za vse samozaposlene umetnike, sodelujo?e na tej razstavi.

V obrazcu Ministrstva za kulturo za financiranje razstavnega projekta/razstave v okviru programa dela javnih zavodov je navedeno: “razstavnina ni pogoj v primeru skupinskih razstav (ve? kot 5 avtorjev)”. Moderno galerijo smo prosili za pojasnilo, ali so v tem obrazcu zaprosili za razstavnine za umetnike, ki sodelujejo na zgoraj omenjeni razstavi. Ministrstvo za kulturo pa smo vprašali, kam naj se umetniki obrnejo glede razstavnin v primerih, ko sodelujejo na skupinskih razstavah z ve? kot 5 avtorji. Do danes od njiju nismo dobili odgovora.
» more…



Objavili smo cenik za razstavnine in avtorske honorarje umetnikov

Na Odprti zbornici za sodobno umetnost smo pripravili cenik za razstavnine in avtorske honorarje. Likovnim, there vizualnim, intermedijskim in interdisciplinarnim umetnikom predlagamo, da upoštevajo priporo?ene cene razstavnin in drugih avtorskih honorarjev.

CENIK ODPRTE ZBORNICE ZA RAZSTAVNINE IN AVTORSKE HONORARJE
» more…



Odziv na osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Skupaj z Novičnikom za samozaposlene v kulturi smo na Ministrstvo za kulturo poslali naš odziv k osnutku dopolnitve ZUJIK.

V Odprti zbornici za sodobno umetnost (OZ) in Novičniku za samozaposlene v kulturi (Novičnik) smo se seznanili z osnutkom predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (osnutek zakona), check ki ste ga pripravili na Ministrstvu za kulturo (MK) dne 12. 6. 2015. Ne strinjamo se s kratkim rokom, ki ga je MK namenilo javni razpravi. Menimo, da je pomembnim stvarem, ki se tičejo samozaposlenih v kulturi potrebno nameniti daljšo javno razpravo, ki ne pade v čas dopustov ali praznikov. Javno razpravo bi bilo potrebno podaljšati do jeseni. Kritični smo tudi do ponovnega parcialnega pristopa k reševanju problematike samozaposlenih s še eno dopolnitvijo obstoječega zakona. Spremembe na področju samozaposlenih v kulturi je potrebno vpeljati skupaj s posodabljanjem celotnega kulturnega sektorja in jih reševati v paketu kot sestavni in neločljivi del posodobitve in prenove javnega sektorja v kulturi, tadalafil sistemskega reševanja in krepitve položaja nevladnih organizacij ter spodbujanja zasebnega in javnega vlaganja v kulturo.

V nadaljevanju predstavljamo naše odzive na predlagane spremembe, ki se ti?ejo položaja samozaposlenih v kulturi po sklopih, ki so navedeni v osnutku zakona.

Vpis v razvid samozaposlenih v kulturi (5. člen osnutka novega zakona)

Strinjamo se z možnostjo registracije za več specializiranih poklicev hkrati.

Zavračamo omejitev zaposlovanja drugih oseb. S tem MK samozaposlenim kulturnikom odreka pravico, cialis ki jo imajo vsi ostali samozaposleni v državi, saj jim krši možnosti pridobivanja dodatnih finančnih sredstev za delovanje in jih postavlja v slabši položaj glede na druge samozaposlene. V zadnjem času država namenja za zaposlovanje brezposelnih in mladih spodbude, za katere lahko kandidirajo tudi samozaposleni v kulturi. Npr. samozaposleni ustvarjalci, ki potrebujejo asistente, lahko na zavodu zaprosijo za subvencijo za usposobitev ali zaposlitev asistenta. MK bi moralo take možnosti za samozaposlene v kulturi spodbujati, ne pa jih z zakonom prepovedovati. Naravo samozaposlenih v kulturi z vidika njihovega obravnavanja kot delojemalce in s tem povezanih delavskih pravic se da reševati tudi na bolj konstruktiven na?in kot z omejevanjem že tako majhnih obstoječih pravic.

Na prvi pogled je poenostavitev ponovnega vpisa v razvid pozitivna sprememba. Vendar ta za samozaposlene ustvarjalce predstavlja manjši problem kot ponovna pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, česar se predlagana sprememba v povezavi s ponovni vpisom v razvid ne dotakne. Iz tega sklepamo, da pogoji za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost ostajajo nespremenjeni in omenjena sprememba predstavlja zgolj kozmetični popravek in ne vpliva bistveno na zmanjšanje birokratskih ovir.
» more…



Odziv na Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017

Na Ministrstvo za kulturo smo poslali naše pripombe k osnutku NPK 2014-2017.

V Odprti zbornici za sodobno umetnost smo z zanimanjem prebrali novi Osnutek NPK 2014-2017. Iz uvodne besede ministra ugotavljamo, da se zastavljena kulturna politika tokrat vrača nazaj v sodobni čas in stran od zablod prejšnjega osnutka NPK, ki je nastal pod bivšim ministrom v okviru MIZKŠ. Pozdravljamo tudi ponovno uvedbo finančnih ocen, zaradi katerih se zdijo predlagani ukrepi tudi dejansko izvedljivi. Dobrodošlo je tudi pridobivanje dodatnih sredstev iz proračuna EU. Upamo, da bo črpanje teh sredstev tudi dejansko izpeljano.

Kljub naštetemu, pa imamo v Odprti zbornici k Osnutku NPK 2014-2017 naslednje pripombe:

 

Ločevanje med področji

Ugotavljamo, da ministrstvo v novem osnutku NPK še vedno ohranja strogo ločevanje med umetniškimi področji (uprizoritvena, glasbena, likovna in intermedijska umetnost), kar je posledica zastarele modernistične terminologije v smislu specializacije znanj. Na to težavo smo že večkrat javno opozorili, nazadnje v pripombah na prejšnji osnutek NPK. Sodobni ustvarjalci delujejo izrazito interdisciplinarno in spajajo več omenjenih področjih (na primer jezik in vizualno, zvok in vizualno, jezik in zvok, gibanje in vizualno …). Opisi področij ne uporabljajo dovolj odprtih in drsečih načinov artikulacije, ki bi zajele sodobni trend raziskovalnega in interdisciplinarnega delovanja ter številne take ustvarjalce. Predvsem velja to za področji likovne in intermedijske umetnosti, ki ostajata na delitvi podoba/tehnologija, znanost in digitalno.

 

PODROČJE LIKOVNA UMETNOST

Javni interes

Presenečeni smo, da se za celotno področje ponovno uporablja termin ‘likovna umetnost’, namesto že uporabljenega ‘vizualna umetnost’. Slednji v svojem pojmovanju bolj natančno povzema prakso, ki izhaja iz tradicionalne likovne umetnosti in danes vključuje tudi številne druge prakse, ki izhajajo iz zgodovinskih avantgard.

V uvodnem delu opisa področja smo opazili navedbo, da »med izvajalce na področju likovne umetnosti poleg javnih zavodov, ustanovljenih s strani države ali lokalnih skupnosti, sodi 13 nevladnih organizaciji (NVO)«. Zanima nas, od kod ministrstvu tak podatek oz. kakšen kriterij je bil izbran za štetje? Nevladnih organizacij, ki delujejo na področji likovne oz. vizualne umetnosti je namreč precej več kot 13. Skrbi nas tudi ugotovitev ministrstva, da »področje izkazuje pomanjkanje pluralizma v premalo ambiciozni in preveč razdrobljeni razstavni ponudbi«.

Obe navedbi dajeta vtis, da je namen ministrstva podpirati zgolj manjše število večjih izvajalcev, številna manjša društva in zavodi ter samozaposleni v kulturi pa zaradi takih usmeritev ne bodo imeli več enakovrednih možnosti financiranja. Opozarjamo, da je število razstavnih prostorov v Sloveniji omejeno, aktivnih ustvarjalcev pa je vsako leto več, kar vpliva na ‘razdrobljenost’ razstavne ponudbe. Številni razstavni projekti so ‘premalo ambiciozni’ tudi zato, ker so velikokrat financirani iz lastnih sredstev ustvarjalcev in z minimalnimi sredstvi, ki jih lahko pridobimo na projektnem razpisu. Dober ukrep ministrstva v smeri večje ambicioznosti projektov bi bil zato povečanje sredstev na projektnih razpisih.

 

Boljši položaj umetnikov

Pozdravljamo ukrep izboljšanja položaja umetnikov in uveljavitev razstavnine – avtorskega honorarja v kontekstu materialnih avtorskih pravic za javno predstavljanje umetniškega dela v javnosti, kot obveznega stroška razstave. Pogrešamo pa vključitev tega ukrepa v aktualne dopolnitve ZUJIKa. Pričakujemo, da bo ta problematika ustrezno rešena v novem ZUJIKu, ki naj bi bil pripravljen do konca letošnjega leta. » more…



Pripombe k osnutku predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUJIK

Na Ministrstvo za kulturo smo poslali naše pripombe k osnutku dopolnitve ZUJIKa.

V Odprti zbornici za sodobno umetnost pozdravljamo odlo?itev Ministrstva za kulturo, viagra da z nekaterimi rešitvami aktivno pripomore k reševanju škodljivih posledic, ki jih ima za samozaposlene v kulturi nova dav?na zakonodaja, v veljavi od januarja 2013. Vrnitev 15 odstotne osebne olajšave oz. zmanjšanja dav?ne osnove od dohodka iz dejavnosti do višine povpre?ne pla?e in olajšava za vzdrževane družinske ?lane v veliki meri vra?ata samozaposlene na enak položaj, kot je bil pred letom 2013.

Vendar pa se korekcija negativnih zakonodajnih u?inkov s strani drugih ministrstev na samozaposlene v kulturi s tem kon?a. Nikakor ne podpiramo usklajevanja ZUJIKa z novo pokojninsko zakonodajo. Sprememba 83. ?lena ZUJIKa ima, kljub ugodnosti podaljšanega obdobja trajne pravice do pla?ila prispevkov za socialno zavarovanje, ki so s svojim preteklim delom izkazali izjemne kulturne dosežke, za samozaposlene negativen u?inek. Uvedba ukinitve pravice do pla?ila prispevkov za socialno zavarovanje, ko samozaposleni dopolni starostno mejo za upokojitev, pomeni v primerjavi z obstoje?o ureditvijo, ki predvideva trajanje pravice do dejanske upokojitve, izrazito poslabšanje za starejše samozaposlene. Ve?ina samozaposlenih v kulturi je visoko izobraženih, kar pomeni, da so delovno dobo nastopili v obdobju med svojim 25. in 30. letom. Zato ob izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev ne bodo dosegli polne delovne dobe in posledi?no bo njihova pokojnina še nižja, od že tako nizke (zaradi nizke stopnje pla?anih prispevkov), ki bi jo prejeli ob upokojitvi po doseženi polni delovni dobi. » more…