Odprto pismo glede dodatne obdavčitve dela po pogodbah
November 4th, 2009
Odprta zbornica se je odzvala na predlog, po katerem bi se delo po pogodbi (avtorska, podjemna…) dodatno obremenilo s prispevki za socialno varnost.
Odprta zbornica za vizualno umetnost
Forum za samoorganizacijo posameznikov in skupin na področju sodobne umetnosti
KUD Mreža / Galerija Alkatraz
Masarykova 24
1000 Ljubljana
Ljubljana 2. 11. 2009
ODPRTO PISMO
Odziv Odprte zbornice za vizualno umetnost na predlog dodatne obdavčitve dela po pogodbah v spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v izhodiščih za modernizacijo pokojninskega sistema
Ministrstvo za zdravje je v pripravi osnutka spremembe zakona, ki je prišel v javnost v začetku septembra, predlagalo plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi od avtorskih in podjemnih pogodb oz. kot je bilo mogoče prebrati na portalu RTV SLO: »Prispevki za zdravstveno zavarovanje so se do sedaj plačevali od bruto plač, osnutek pa predvideva, da bi se zavarovanje plačevalo še od prejemkov od podjemnih pogodb, avtorskih in drugih pogodb,….« (vir: MMCRTV SLO, 9. 9. 2009).
Podoben predlog smo konec septembra lahko prebrali v izhodiščih za modernizacijo pokojninskega sistema, kot so jih spisali na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: »Glede na to, da je zaradi nizke obremenitve s prispevki za socialno varnost trenutno zelo razširjeno opravljanje dela na podlagi pogodb o delu oziroma dela v drugih odvisnih razmerjih, ki niso delovna razmerje, je potrebno proučiti možnost, da se za vsa dela, ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju je bilo neko delo opravljeno (pogodba o zaposlitvi, pogodbi o delu, avtorska pogodba ter druge pogodbe civilnega prava, študentsko delo oziroma delo na podlagi kakršnekoli druge pogodbe), plačujejo sorazmerno enaki prispevki glede na višino dohodka.« (Gradivo za novinarje, str. 8)
Vedno znova se pojavljajo zamisli, da bi bilo treba avtorske in podjemne pogodbe dodatno obdavčiti, pa čeprav so vsaj podjemne pogodbe že dvojno obdavčene, kar pomeni, da je del bruto zneska od vsake podjemne pogodbe že namenjen za prispevke za socialno varnost. Toda bolj kot na to želimo opozoriti na dejstvo, da se pri tem vedno znova pozablja na ljudi, ki so v celoti odvisni od avtorskih ali podjemnih pogodb. Pozablja se, da avtorske in podjemne pogodbe niso vedno zgolj priboljšek k dohodku zaposlenega, ampak so za določen del aktivnega prebivalstva edini vir zaslužka. Najmanj, kar bi bilo treba storiti, je ločevati med samozaposlenimi, ki nimajo drugega prihodka kot honorarno delo, in zaposlenimi, ki ob redni službi delajo še honorarno.
Odprta Zbornica predlaga, da snovalci spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema najprej ugotovijo, kdo bi s takimi ukrepi utegnil biti nepravično oškodovan. Če bi bile predlagane spremembe sprejete v sedanji obliki, ki bi veljala za vse brez razlike, bi to pomenilo, da bi samozaposleni plačevali še več za nekaj, do česar imajo že sedaj zelo omejen dostop. Nekaj primerov: samozaposleni si mora bolniško do 31. delovnega dne kriti sam, skrajno oteženo je uveljavljanje bolniškega nadomestila za poškodbo pri delu itd. Samozaposleni so registrirani kot posamezniki, ki opravljajo dejavnost in že sedaj pokrivajo prispevke za socialno varnost iz svojih prihodkov – honorarjev. Oba osnutka zgolj navržeta predlog dodatne obdavčitve dela po pogodbah, ne navajata odstotkov, ne ponujata izračuna finančih učinkov, tako da ni jasno, kaj bi ti ukrepi dejansko prinesli. V predlaganih spremembah ni zaslediti natančne informacije o tem, kaj bi dodatni prispevki pomenili za samozaposlene. Bi bili samozaposleni na ta način deležni več ugodnosti iz naslova socialnega varstva kot sedaj? Bi se z višjim deležem prispevkov povišala samozaposlenim tudi osnova za pokojnino itd.?
Zlasti škodljive posledice bi pomenil predlagani ukrep za samozaposlene v kulturi. Dodatni prispevki bi obremenili tudi institucije, ki tržijo oziroma uporabljajo dela in storitve umetnikov; med njimi pa so v veliki meri tudi nevladna umetniška društva in zavodi, ki se že sedaj borijo za obstoj, saj njihovo delovanje ni financirano enakovredno z javnimi zavodi. V veliko primerih so samozaposleni v kulturi aktivni akterji, ustanovitelji ali voditelji teh institucij. Dodatni prispevki na že tako skromnih honorarjih bi predstavljali večjo obremenitev za projekte in programe pri teh inštitucijah.
Na podlagi izkušenj upravičeno predpostavljamo, da bi v primeru izvajanja avtorskega dela za zunanjega naročnika (revija, agencija), naročnik odtegnil socialni prispevek na račun samozaposlenega avtorja, ki bi v tem primeru dobil manjši neto znesek, bruto pa bi ostal isti. Dodatek za prispevek za socialno varnost, s katerim bi bile obremenjene avtorske pogodbe, bi pri naročnikih med drugim lahko povzročil tudi izogibanje sklepanjem avtorskih pogodb ter še večjo nezavarovanost avtorjev.
Odprta zbornica ostro nasprotuje predlaganim spremembam zakona. V primeru njihove uveljavitve pa bi bilo potrebno narediti izjemo za tiste samozaposlene, ki jim honorarji (avtorski, podjemni) predstavljajo edino obliko dohodka – to so samozaposleni v kulturi in samozaposleni novinarji.
Odprta zbornica za vizualno umetnost:
Mag. Vesna Bukovec, samozaposlena v kulturi / umetnica, Zavod Kolektiva
Katarina Grabnar, samozaposlena v kulturi / prevajalka
Alenka Gregorič, Muzej in galerije mesta Ljubljane
Jadranka Ljubičič, KUD Mreža / Galerija Alkatraz
Dr. Katja Kobolt, samozaposlena v kulturi / producentka, Mesto žensk
Dunja Kukovec, samozaposlena v kulturi / kustosinja, Mesto žensk
Katerina Mirović, samozaposlena v kulturi / kustosinja, Forum Ljubljana
Tanja Lažetić, samozaposlena v kulturi / umetnica
Alenka Pirman, samozaposlena v kulturi / umetnica, Društvo za domače raziskave
Irena Pivka, samozaposlena v kulturi / umetnica, Cona
Mag. Marija Mojca Pungerčar, samozaposlena v kulturi / umetnica, KUD Trivia
Borut Savski, samozaposlen v kulturi / umetnik, KUD Trivia
Zvonka Simčič, samozaposlena v kulturi / umetnica, Zavod CCC
Dejan Sluga, Photon
Tina Smrekar, samozaposlena v kulturi / umetnica, Zavod No History
Brane Zorman, samozaposlen v kulturi / umetnik, Cona
Več o nas: http://www.ljudmila.org/odprtazbornica/
Odprto pismo smo poslali naslednjim medijem:
Časopis Delo
Časopis Dnevnik
Revija Mladina
Vest.si
STA
MMC RTV Slovenija
Odprto pismo smo poslali naslednjim inštitucijam:
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo za finance
Odzivi:
Odzvalo se je Ministrstvo za kulturo, ki se je v svojem pismu Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (16. 11. 2009) zavzelo za to, da se iz predlaganega ukrepa izvzamejo samozaposleni v kulturi.