Odprta zbornica za sodobno umetnost

Številka: 616-1/2008
Datum: 27. 1. 2010
Zadeva: SESTANEK PROJEKTNE SKUPINE ZA SPREMEMBO UREDBE O SAMOZAPOSLENIH, view Z DNE 27. 1. 2010 – ZAPISNIK

Prisotni: Irena Pivka (Asociacija), Vesna Bukovec (Odprta zbornica), Medard Kržišnik (Artservis), Jernej Senekovi? (Ministrstvo za finance, namesto Lucije Perko Vovk), Peter Tomaž Dobrila, Urška Zupanec, Barbara Videnšek, Matjaž Šekoranja, Mojca Juri? (vsi Ministrstvo za kulturo)

Upravi?eno odsotni: mag. Marija Mojca Punger?ar (Artservis), Denis Miklav?i? (SUKI), Andraž Rangus (MDDSZ), Lucija Perko Vovk (MF), Ciril Baškovi? (MK); (vabljena sta bila tudi: Zoran Kotolenko – MDDSZ in Matej Zavrl – MK)

Peter Tomaž Dobrila poro?a, da je po doseženem konsenzu o kratkoro?nih spremembah Uredbe o samozaposlenih le-ta že vložena v vladno proceduro. Zdaj je treba v tem duhu nadaljevati, se lotiti problemov, katerih rešitev je bila zastavljena na srednji rok. Predstavnike samozaposlenih v kulturi pozove, da še naprej posredujejo svoje želje in pripombe, obenem pa opozori, da bodo, zaradi kompleksnosti problematike, ki namre? zadeva tudi podro?ja drugih resorjev, potrebna usklajevanja z drugimi ministrstvi.

Prisotnost nosilca podro?ja intermedijske umetnosti, dr. Matjaža Šekoranje, zadeva problem, ki ga na seznam skupnih predlogov za spremembe Uredbe o samozaposlenih uvrstijo predstavniki samozaposlenih: po njihovem mnenju je preimenovanje umetniškega poklica iz avtor ve?predstavnostnih vsebin v intermedijski umetnik sporno. Izraz intermedijska umetnost razumejo kot sinonim za tehnološko umetnosti, kar rezultira v izklju?itev vseh tistih kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo na kompleksen ve?medijski na?in, vendar njihovo delovanje ni vezano na tehnologijo. Dr. Šekoranja obrazloži, da bojazen za tovrstno izklju?evanje ni na mestu. Ministrstvo za kulturo nikjer ne definira natan?no, katere dejavnosti se vklju?ujejo na podro?je intermedijskih umetnosti; to naj bi bil celo rezultat o?itka kulturniških delavcev izpred let, da Ministrstvo za kulturo podro?ja posameznih umetnosti preve? rigorozno definira. Dr. Šekoranja omeni, da je bil povod za preimenovanje poklica onemogo?anje kandidiranja za poklic vsem tistim, katerih dejavnost nima zveze z umetniškim udejstvovanjem. Sam poklic intermedijskega umetnika sicer vklju?uje dejavnost, ki operira s tehnologijo, vendar ob tem ne izklju?uje ostalih ve?medijskih ustvarjalcev. Dr. Šekoranja poro?a, da se ne spomni primera, ko bi strokovna komisija zavrnila prošnjo za pridobitev statusa kulturnika s poklicem intermedijski umetnik. Predstavniki samozaposlenih opozarjajo, da njihova bojazen ne zadeva toliko pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi kolikor nemožnost obravnavanja na posameznih razpisnih podro?jih: dogaja se, da ve?medijskim umetnikom po eni strani o?itajo, da so premalo intermedijski, po drugi strani pa, da so premalo likovni… Predstavniki samozaposlenih predlagajo, da se, v kolikor naziv intermediski umetnik ostane, v izogib strahovom, zadeve natan?neje definirajo. Strinja se tudi dr. Šekoranja in predlaga, da se pobuda za reševanje problema naslovi na skupino za dialog z NVO.

V nadaljevanju predstavniki samozaposlenih sprašujejo, kakšen je smisel skupnega dela z Ministrstvom za kulturo, ko pa v vpogled dobivajo gradivo v kon?ni verziji, na katero nimajo ve? možnosti replike? Na temo cenzusa spremenjena Uredba o samozaposlenih vklju?uje le eno zahtevo predstavnikov samozaposlenih, štirih pa ne.
Peter Tomaž Dobrila odgovarja, da ne gre za to, da bi bile ostale zahteve preprosto ignorirane, pa? pa v danem ?asovnem okviru niso bile uresni?ljive iz strani Ministrstva za kulturo že predstavljenih razlogov. Mojca Juri? obljubi, da si bo prizadevala za izboljšanje komunikacije med predstavniki Ministrstva in samozaposlenimi, kar vklju?uje tudi predhoden vpogled v pripravljene dokumente.

Ministrstvo za kulturo je ponovno izpostavilo možnost zvišanja dohodkovnega cenzusa za 25 %, kot morda trenutno še izvedljiva alternativa zahtevam predstavnikov samozaposlenih, kar bi skušalo izvesti že pri aktualni spremembi Uredbe, v kolikor bo podan predlog za zvišanje.
Predstavniki samozaposlenih vztrajajo pri mnenju, je treba pri izra?unu višine cenzusa upoštevati (odšteti) prejemke iz državnega prora?una (nagrade, štipendije, dotacije za projekte) ter upoštevati vzdrževane družinske ?lane in odšteti vse prihodke, ki jih samozaposleni dobiva iz tega naslova, otroški dodatki, alimenti ipd.

Jernej Senekovi? obrazloži, da 15 % posebna osebna olajšava, ki je priznana samozaposlenim v kulturi, ni posledica višjih dejanskih stroškov v kulturni dejavnosti v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, ampak odraz zakonodajal?evega stališ?a o posebnem pomenu kulturne dejavnosti in potrebi, da jo država gmotno podpira. Glede na navedeno ukinitev posebne osebne olajšave na ra?un povišanja normiranih odhodkov sistemsko ni primerna.

Eden temeljih ciljev prizadevanja samozaposlenih je, da se ne pove?a potreba po vodenju knjig, saj si ve?ina samozaposlenih tega ne more privoš?iti.

Predstavniki samozaposlenih pozovejo, da se dolo?i seznam srednjero?nih sprememb Uredbe in se dolo?i ?asovni okvir njihovih izvajanj. Peter Tomaž Dobrila poro?a, da so spremembe Uredbe vezane na spremembe ZUJIK. Ker je bil ZUJIK nedavno le malo spremenjen (na podlagi evropskih direktiv), lahko pri?akujemo nove spremembe. Dobrila pravi, da bi lahko srednjero?ne spremembe uveljavili do konca teko?ega koledarskega leta, je pa odvisno tudi od sodelovanja drugih državnih resorjev, ki jih problematika zadeva.

Seznam srednjero?nih sprememb:

1. Premestitev višine prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi iz drugega v tretji razred. Ta poseg predvideva 2,5 milijonov evrov višji strošek; potrebno bo sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Predhodno je treba preveriti tudi, da dvig razreda za tiste, ki jim prispevke pla?uje Ministrstvo za kulturo ne pomeni hkrati tudi dviga prispevne stopnje za tiste, ki si prispevke pla?ujejo sami.
2. Problematika bolniških dopustov. Tukaj bo treba k sodelovanju pozvati Ministrstvo za zdravje.
3. Zvišanje olajšave pri normiranih stroških na 40 % oz. dolgoro?no na 70 %. Samozaposleni v kulturi imajo sedaj možnost uveljavljanja 25% normiranih stroškov in 15% osebne dav?ne olajšave, kar znese manj kot normirani stroški za nekatere druge dejavnosti. Predlog samozaposlenih ne predstavlja pridobitve posebne ugodnosti, pa? pa zgolj enakopravnost s kmeti in umetnostno-obrtni rokodelci, ki so že deležni 70% normiranih stroškov. ?e jih država na ta na?in podpira zaradi neprofitnosti, ogroženosti ali ker je njihova dejavnost posebnega pomena za družbo, smo samozaposleni kulturniki pri tem po krivici ali pomoti spregledani. Tukaj bo treba k sodelovanju pozvati Ministrstvo za finance. Jernej Senekovi? ponovi, da je zvišanje normiranih odhodkov sistemsko neprimerno, hkrati pa poudari, da bi vprašanje morebitnega zvišanja posebne osebne olajšave zahtevalo ovrednotenje tega instrumenta dav?ne politike v okviru celovitega nabora mehanizmov državne podpore kulturi.
4. Problematika vrtcev in otroških dodatkov – ne upošteva se 15 % osebne olajšave in kot dohodek prištevajo pla?ane prispevke samozaposlenih. Potrebno bo sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
5. Prejemanje denarnega nadomestila za brezposelne osebe s statusom samostojnega delavca v kulturi. V tej to?ki so napovedi ?rnoglede, saj zakonodaja ne dopuš?a obenem posedovanja statusa samozaposlenega in statusa iskalca zaposlitve. Predstavniki samozaposlenih v kulturi vztrajajo, da njihovega statusa ne gre ena?iti s statusom samozaposlenega v pridobitni dejavnosti.
6. Prispevki naj se ne upoštevajo v dohodek. Na ve?ih nivojih je problemati?no, da se samozaposlenemu pla?ani prispevki štejejo kot dohodek. Predstavnika Ministrstva za finance samozaposleni pozovejo, da pripravijo primerjalni izra?un med višino prispevkov zaposlenih in samozaposlenih. Jernej Senekovi? pojasni, da je razmerje med obremenitvijo dohodkov iz delovnega razmerja in dohodkov iz dejavnosti (s prispevki za socialno varnost) stvar osnov za pla?ilo prispevkov, ki so dolo?ene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker je slednji v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bi se bilo potrebno obrniti nanj.
7. ZUIK glede starejših samozaposlenih ni zadovoljiv, zato bo reševanje tega vprašanja tudi vklju?eno v srednjero?no obdobje.
8. Pri izra?unu višine cenzusa je treba upoštevati (odšteti) prejemke iz državnega prora?una (nagrade, štipendije, dotacije za projekte) ter upoštevati vzdrževane družinske ?lane in odšteti vse prihodke, ki jih samozaposleni dobiva iz tega naslova, otroški dodatki, alimenti ipd.

Mojca Juri? predlaga, da se ?asovni na?rt reševanja dolo?i naknadno, v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, predstavnike samozaposlenih pa pozove, da konkretno oblikujejo svoje predloge.

Na naslednjem sre?anju, ki se predvideva že v februarju, bi projektna skupina poleg zgoraj izpostavljenih vprašanj obravnavala tudi še skupni dokument o naravi statusa samozaposlenega v kulturi, osnutek bo pripravilo Ministrstvo za kulturo ter stališ?e/predlog Ministrstva za kulturo o predstavniški organizaciji za samozaposlene v kulturi oz. novi vlogi Kulturniške zbornice.

Zapisal:
Peter Baroš