Odprta zbornica za sodobno umetnost

Številka: 616-1/2008
Datum: 27. 1. 2010
Zadeva: SESTANEK PROJEKTNE SKUPINE ZA SPREMEMBO UREDBE O SAMOZAPOSLENIH, Z DNE 27. 1. 2010 – ZAPISNIK

Prisotni: Irena Pivka (Asociacija), Vesna Bukovec (Odprta zbornica), Medard Kržišnik (Artservis), Jernej Senekovič (Ministrstvo za finance, namesto Lucije Perko Vovk), Peter Tomaž Dobrila, Urška Zupanec, Barbara Videnšek, Matjaž Šekoranja, Mojca Jurič (vsi Ministrstvo za kulturo)

Upravičeno odsotni: mag. Marija Mojca Pungerčar (Artservis), Denis Miklavčič (SUKI), Andraž Rangus (MDDSZ), Lucija Perko Vovk (MF), Ciril Baškovič (MK); (vabljena sta bila tudi: Zoran Kotolenko – MDDSZ in Matej Zavrl – MK)

Peter Tomaž Dobrila poroča, da je po doseženem konsenzu o kratkoročnih spremembah Uredbe o samozaposlenih le-ta že vložena v vladno proceduro. Zdaj je treba v tem duhu nadaljevati, se lotiti problemov, katerih rešitev je bila zastavljena na srednji rok. Predstavnike samozaposlenih v kulturi pozove, da še naprej posredujejo svoje želje in pripombe, obenem pa opozori, da bodo, zaradi kompleksnosti problematike, ki namreč zadeva tudi področja drugih resorjev, potrebna usklajevanja z drugimi ministrstvi.

Prisotnost nosilca področja intermedijske umetnosti, dr. Matjaža Šekoranje, zadeva problem, ki ga na seznam skupnih predlogov za spremembe Uredbe o samozaposlenih uvrstijo predstavniki samozaposlenih: po njihovem mnenju je preimenovanje umetniškega poklica iz avtor večpredstavnostnih vsebin v intermedijski umetnik sporno. Izraz intermedijska umetnost razumejo kot sinonim za tehnološko umetnosti, kar rezultira v izključitev vseh tistih kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo na kompleksen večmedijski način, vendar njihovo delovanje ni vezano na tehnologijo. Dr. Šekoranja obrazloži, da bojazen za tovrstno izključevanje ni na mestu. Ministrstvo za kulturo nikjer ne definira natančno, katere dejavnosti se vključujejo na področje intermedijskih umetnosti; to naj bi bil celo rezultat očitka kulturniških delavcev izpred let, da Ministrstvo za kulturo področja posameznih umetnosti preveč rigorozno definira. Dr. Šekoranja omeni, da je bil povod za preimenovanje poklica onemogočanje kandidiranja za poklic vsem tistim, katerih dejavnost nima zveze z umetniškim udejstvovanjem. Sam poklic intermedijskega umetnika sicer vključuje dejavnost, ki operira s tehnologijo, vendar ob tem ne izključuje ostalih večmedijskih ustvarjalcev. Dr. Šekoranja poroča, da se ne spomni primera, ko bi strokovna komisija zavrnila prošnjo za pridobitev statusa kulturnika s poklicem intermedijski umetnik. Predstavniki samozaposlenih opozarjajo, da njihova bojazen ne zadeva toliko pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi kolikor nemožnost obravnavanja na posameznih razpisnih področjih: dogaja se, da večmedijskim umetnikom po eni strani očitajo, da so premalo intermedijski, po drugi strani pa, da so premalo likovni… Predstavniki samozaposlenih predlagajo, da se, v kolikor naziv intermediski umetnik ostane, v izogib strahovom, zadeve natančneje definirajo. Strinja se tudi dr. Šekoranja in predlaga, da se pobuda za reševanje problema naslovi na skupino za dialog z NVO.

V nadaljevanju predstavniki samozaposlenih sprašujejo, kakšen je smisel skupnega dela z Ministrstvom za kulturo, ko pa v vpogled dobivajo gradivo v končni verziji, na katero nimajo več možnosti replike? Na temo cenzusa spremenjena Uredba o samozaposlenih vključuje le eno zahtevo predstavnikov samozaposlenih, štirih pa ne.
Peter Tomaž Dobrila odgovarja, da ne gre za to, da bi bile ostale zahteve preprosto ignorirane, pač pa v danem časovnem okviru niso bile uresničljive iz strani Ministrstva za kulturo že predstavljenih razlogov. Mojca Jurič obljubi, da si bo prizadevala za izboljšanje komunikacije med predstavniki Ministrstva in samozaposlenimi, kar vključuje tudi predhoden vpogled v pripravljene dokumente.

Ministrstvo za kulturo je ponovno izpostavilo možnost zvišanja dohodkovnega cenzusa za 25 %, kot morda trenutno še izvedljiva alternativa zahtevam predstavnikov samozaposlenih, kar bi skušalo izvesti že pri aktualni spremembi Uredbe, v kolikor bo podan predlog za zvišanje.
Predstavniki samozaposlenih vztrajajo pri mnenju, je treba pri izračunu višine cenzusa upoštevati (odšteti) prejemke iz državnega proračuna (nagrade, štipendije, dotacije za projekte) ter upoštevati vzdrževane družinske člane in odšteti vse prihodke, ki jih samozaposleni dobiva iz tega naslova, otroški dodatki, alimenti ipd.

Jernej Senekovič obrazloži, da 15 % posebna osebna olajšava, ki je priznana samozaposlenim v kulturi, ni posledica višjih dejanskih stroškov v kulturni dejavnosti v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, ampak odraz zakonodajalčevega stališča o posebnem pomenu kulturne dejavnosti in potrebi, da jo država gmotno podpira. Glede na navedeno ukinitev posebne osebne olajšave na račun povišanja normiranih odhodkov sistemsko ni primerna.

Eden temeljih ciljev prizadevanja samozaposlenih je, da se ne poveča potreba po vodenju knjig, saj si večina samozaposlenih tega ne more privoščiti.

Predstavniki samozaposlenih pozovejo, da se določi seznam srednjeročnih sprememb Uredbe in se določi časovni okvir njihovih izvajanj. Peter Tomaž Dobrila poroča, da so spremembe Uredbe vezane na spremembe ZUJIK. Ker je bil ZUJIK nedavno le malo spremenjen (na podlagi evropskih direktiv), lahko pričakujemo nove spremembe. Dobrila pravi, da bi lahko srednjeročne spremembe uveljavili do konca tekočega koledarskega leta, je pa odvisno tudi od sodelovanja drugih državnih resorjev, ki jih problematika zadeva.

Seznam srednjeročnih sprememb:

1. Premestitev višine prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi iz drugega v tretji razred. Ta poseg predvideva 2,5 milijonov evrov višji strošek; potrebno bo sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Predhodno je treba preveriti tudi, da dvig razreda za tiste, ki jim prispevke plačuje Ministrstvo za kulturo ne pomeni hkrati tudi dviga prispevne stopnje za tiste, ki si prispevke plačujejo sami.
2. Problematika bolniških dopustov. Tukaj bo treba k sodelovanju pozvati Ministrstvo za zdravje.
3. Zvišanje olajšave pri normiranih stroških na 40 % oz. dolgoročno na 70 %. Samozaposleni v kulturi imajo sedaj možnost uveljavljanja 25% normiranih stroškov in 15% osebne davčne olajšave, kar znese manj kot normirani stroški za nekatere druge dejavnosti. Predlog samozaposlenih ne predstavlja pridobitve posebne ugodnosti, pač pa zgolj enakopravnost s kmeti in umetnostno-obrtni rokodelci, ki so že deležni 70% normiranih stroškov. Če jih država na ta način podpira zaradi neprofitnosti, ogroženosti ali ker je njihova dejavnost posebnega pomena za družbo, smo samozaposleni kulturniki pri tem po krivici ali pomoti spregledani. Tukaj bo treba k sodelovanju pozvati Ministrstvo za finance. Jernej Senekovič ponovi, da je zvišanje normiranih odhodkov sistemsko neprimerno, hkrati pa poudari, da bi vprašanje morebitnega zvišanja posebne osebne olajšave zahtevalo ovrednotenje tega instrumenta davčne politike v okviru celovitega nabora mehanizmov državne podpore kulturi.
4. Problematika vrtcev in otroških dodatkov – ne upošteva se 15 % osebne olajšave in kot dohodek prištevajo plačane prispevke samozaposlenih. Potrebno bo sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
5. Prejemanje denarnega nadomestila za brezposelne osebe s statusom samostojnega delavca v kulturi. V tej točki so napovedi črnoglede, saj zakonodaja ne dopušča obenem posedovanja statusa samozaposlenega in statusa iskalca zaposlitve. Predstavniki samozaposlenih v kulturi vztrajajo, da njihovega statusa ne gre enačiti s statusom samozaposlenega v pridobitni dejavnosti.
6. Prispevki naj se ne upoštevajo v dohodek. Na večih nivojih je problematično, da se samozaposlenemu plačani prispevki štejejo kot dohodek. Predstavnika Ministrstva za finance samozaposleni pozovejo, da pripravijo primerjalni izračun med višino prispevkov zaposlenih in samozaposlenih. Jernej Senekovič pojasni, da je razmerje med obremenitvijo dohodkov iz delovnega razmerja in dohodkov iz dejavnosti (s prispevki za socialno varnost) stvar osnov za plačilo prispevkov, ki so določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker je slednji v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bi se bilo potrebno obrniti nanj.
7. ZUIK glede starejših samozaposlenih ni zadovoljiv, zato bo reševanje tega vprašanja tudi vključeno v srednjeročno obdobje.
8. Pri izračunu višine cenzusa je treba upoštevati (odšteti) prejemke iz državnega proračuna (nagrade, štipendije, dotacije za projekte) ter upoštevati vzdrževane družinske člane in odšteti vse prihodke, ki jih samozaposleni dobiva iz tega naslova, otroški dodatki, alimenti ipd.

Mojca Jurič predlaga, da se časovni načrt reševanja določi naknadno, v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, predstavnike samozaposlenih pa pozove, da konkretno oblikujejo svoje predloge.

Na naslednjem srečanju, ki se predvideva že v februarju, bi projektna skupina poleg zgoraj izpostavljenih vprašanj obravnavala tudi še skupni dokument o naravi statusa samozaposlenega v kulturi, osnutek bo pripravilo Ministrstvo za kulturo ter stališče/predlog Ministrstva za kulturo o predstavniški organizaciji za samozaposlene v kulturi oz. novi vlogi Kulturniške zbornice.

Zapisal:
Peter Baroš