Odziv OZ na Analizo za NKP
April 29th, 2011
?ani Odprte zbornice za vizualno umetnost smo na podlagi dokumenta “Analiza stanja na podro?ju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program za kulturo 2012–2015″ podali naslednja opažanja:
(pdf dokument: oz-odziv-na-analizo-mk)
Odprta zbornica za vizualno in intermedijsko umetnost
www.ljudmila.org/odprtazbornica
odprtazbornica@gmail.com
Ministrstvo za kulturo RS
Maistrova 10
1000 Ljubljana
Ljubljana, pills 29. 4. 2011
Odziv na »Analizo stanja na podro?ju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program za kulturo 2012–2015«, Ministrstvo za kulturo RS, marec 2011
Dokument »Analiza stanja na podro?ju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program za kulturo 2012 – 2015«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo je sicer dobrodošel dokument pri reševanju težav s katerimi se sre?ujemo akterji na podro?ju kulture, vendar se nam zdi, da je dokument pripravljen preohlapno in bolj kot analizo predstavlja le pregled trenutnega stanja.
Naše odzive smo strukturirali po podro?jih, ki jih obravnava Analiza in ki se nas neposredno ti?ejo:
1.3 LIKOVNA UMETNOST
1.4 INTERMEDIJSKA UMETNOST
1. 11 MEDNARODNO SODELOVANJE IN EVROPSKE ZADEVE (3 Podporni sistemi podro?ja)
2.2 PREOBRAZBA JAVNEGA SEKTORJA V KULTURI ( 2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samozaposlenih in starejših ustvarjalcev na podro?ju kulture)
Odprta zbornica za vizualno in intermedijsko umetnost
Dokument pripravili: Mag. Vesna Bukovec, Joško Pajer, Alenka Pirman, Irena Pivka, Mag. Marija Mojca Punger?ar, Borut Savski
Uredila: Mag. Vesna Bukovec
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro?ju umetnosti in kulture, podpira in se pridružuje stališ?em, ki jih predlaga Odprta zbornica za vizualno in intermedijsko umetnost
1. ANALIZA STANJA NA PODRO?JU KULTURE
1.3 LIKOVNA UMETNOST
10 Predlogi ciljev in ukrepov
1. cilj: Razvoj podro?ij arhitekture in oblikovanja
Podpiramo uvedbo lo?enega podro?ja za arhitekturo in oblikovanja, vendar s posebno, dodatno prora?unsko postavko, ki ne bo ?rpala iz obstoje?ih sredstev za celotno podro?je.
Kot predstavnike aktivnih kulturnih ustvarjalcev nas skrbi nesorazmerno porazdeljena podpora po razli?nih podro?jih. MK na škodo žive kulture (samozaposleni v kulturi in nevladne organizacije) v veliko ve?ji meri podpira javne institucije in kulturno dediš?ino. Podro?ji intermedijskh in še posebej likovnih umetnosti sta (glede na število prijavljenih in odobrenih projektov), kljub relativnemu povišanju sredstev v strukturi prora?una v zadnjih letih, še vedno finan?no mo?no podhranjeni, zato je potrebno bolj enakomerno porazdeliti sredstva med vsemi podro?ji (ali pridobiti dodatna sredstva) in zvišati podporo živi kulturi.
2. cilj: Sprejem posebne strategije permanentnega sodelovanja z nevladnimi organizacijami na
podro?ju kulture
Citat iz besedila: “… Sedanje stanje ni najbolj ugodno, saj se ukvarjamo s preve? razli?nimi vsebinami, predvsem pa naši sedanji sogovorniki z nevladne strani ne predstavljajo dovolj reprezentan?nih predstavnikov. …
Ukrep: Reorganizacija sedanjih struktur, okrepitev in posodobitev obstoje?ih nacionalnih stanovskih društev, vklju?itev v mrežo ter vzpostavitev permanentnega sodelovanja na razli?nih podro?jih in ravneh. ”
V Odprti zbornici se ne strinjamo s tem, da so razli?ni predstavniki samozaposlenih in NVO, ki redno komunicirajo z MK premalo reprezenatn?ni sogovorniki. V predlogu reorganizacije sedanjih struktur in krepitev stanovskih društev kot možnega »dovolj referen?nega« sogovornika vidimo nevarnost za možnost manipulacije in ve?jo birokratizacijo.
OZ in njeni ?lani, kot neformalni sindikat, ki zastopa interese samozaposlenih v kulturi in vseh tistih, ki delajo na podro?ju sodobne vizualne umetnosti, so s svojimi pobudami, predlogi in mnenji vedno pripravljeni pomagati odlo?evalcem v smislu iskanj najustreznejših rešitev za urejanje podro?ji, ki nas zadevajo. V preteklosti se je takšno komuniciranje že izkazalo za uspešno (projektne skupine in dosežene spremembe v ZUJIK). V tem smislu tudi pozdravljamo pripravljenost ministrstva za permanentni dialog z NVO in želimo še naprej sodelovati kot konstruktiven sogovornik.
3. cilj: Izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture na podlagi sodelovanja med nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na podro?ju kulture, ter muzejskimi ustanovami z javno infrastrukturo
Podpiramo cilj, ki govori v prid ve?ji podpori samozaposlenim in NVO pri izvajanju projektov v sodelovanju z javnimi zavodi. Ukrep naj javne zavode zaveže k ve?jemu finan?nemu in organizacijskemu vložku pri skupnih projektih z NVO in samozaposlenimi.
4. cilj: Zagotovitev strokovne teoretske podpore likovnim programom in projektom
Strinjamo se z ugotovitvijo v analizi, da se je s prenosom sofinanciranja založniških projektov in programov na JAK izgubila realna možnost objektivnega kandidiranja za sofinanciranje izdajanja revij in knjig, vendar bi pri tem želeli opozoriti na dvoje:
• enako velja tudi za podro?je intermedijske umetnosti
• tudi ukrep za izboljšanje stanja na likovnem podro?ju ne predvideva spodbujanja razširjenih formatov izdaj na elektronske publikacije (e-knjige, zvo?ne knjige, podkasti, ipd. kar NUK seveda že upošteva in tudi podeljuje CIP).
Podpiramo predlog, da se obravnava založniških projektov in programov na podro?ju likovne umetnosti vrne na pristojno strokovno podro?je na Ministrstvu za kulturo, vendar predlagamo, da to dejavnost vpelje tudi podro?je intermedijske umetnosti in (enako kot pri likovni) tudi tu vpeljete dodaten instrument sofinanciranja, ki bi to dejavnost spodbudil. V ?asu festivalizacije kulture in imperativa dogodka, postaja refleksija naše dejavnosti že skoraj eksces, za katero nikoli ni dovolj sredstev. Izdajanje kakovostnih publikacij v razli?nih formatih je zato nujno in zagotavlja dolgoro?no podlago za razvoj umetnosti na likovnem in intermedijskem podro?ju. Pomen razširitve formatov z revij in knjig na elektronske, tudi zvo?ne, pa je v tem, da producentom in založnikom olajša (oz. v dolo?enih primerih sploh omogo?i!) distribucijo in pove?a dostopnost tovrstnih izdelkov in s tem tudi refleksije sodobne umetnosti.
Zaradi širše definicije založniških projektov (e-knjige, zvo?ne knjige, podkasti, ipd.), predlagamo ve?ji obseg sredstev za to podro?je.
PREDLAGAMO DVA DODATNA CILJA:
5. cilj: Spodbujanje programa izobraževanja in mediacije v sodobni likovni umetnosti. Cilj je komplementaren s 4. to?ko (zagotoviti kakovostne in dostopne kulturno-vzgojne dejavnosti in programe) 6. poglavja podro?ja 3.3 RAZVOJ IN SPODBUJANJE KULTURNE VZGOJE.
Utemeljitev:
Razstavni programi galerij sestojijo iz produkcijskih, diskurzivnih in izobraževalnih komponent (delavnice, seminarji, simpoziji itd.). Gre za samostojne entitete znotraj programskih vsebin, ki pa se skozi strukturirane mehanizme lahko medsebojno povezujejo in dopolnjujejo ter tako tvorijo komplementaren razstavni program. Prav zaradi tega se v tujini že nekaj ?asa razvijajo nevladni programi posredovanja in izobraževanja med umetnostjo ter publiko, s tem pa se že tvori paralelno poklicno podro?je v polju umetnosti. Metod posredovanja je ogromno, nekatere so že stalna praksa (predvsem v muzejskih kontekstih), nekatere pa šele prodirajo na površje (bolj hibridni programi nevladnih organizacij in manjših umetnostnih institucij). ?rpajo iz delovanja umetnosti kakor tudi pedagoškega in psihološkega ter ne nazadnje politi?nega okolja. Kar je najbolj pomembno je sposobnost vzpostavljanja novih kreativnih, ustvarjalnih metod (izhajajo? iz umetniškega znanja in ustvarjanja, ki mu je ta na?in delovanja primaren), ki posredujejo med posamezniki. Po eni strani je to dodaten ali tudi primaren profil za delovanje umetnika kot tudi model aktivnega vklju?evanja javnosti v participiranje v umetniški instituciji. V tej to?ki institucija, ki izobraževanje izvaja, zavzame pozicijo »paraizobraževalne institucije«, saj le ta posreduje znanja, ki so v formalnih izobraževanih programih zapostavljena (sodobna umetnost in njeni trendi, kuratorske prakse, novomedijska umentost, likovna teorija, predstavitev razli?nih umetniških praks, sistem umetnosti,…). Hkrati gre za multipni proces ustvarjanja novega delovnega podro?ja institucije in umetnika kot tudi za proces izobraževanja širše publike in ustvarjanja kriti?ne mase izobraženega gledalca.
V tem kontekstu je potrebno opozoriti tudi na verjetno pravilno ugotovitev ministrstva o deficitarni zastopanosti filmskih, plesnih in gledaliških vsebin v izobraževalnih na?rtih šol, a ob tem dodati, da stanje v pokrivanju vsebin sodobne vizualne produkcije ni pravzaprav ni? boljše.
K temu sklopu bi lahko priklju?ili tudi ukrep na podro?ju Intermedijskih umetnosti, ki predvideva izobraževalne akcije za urednike in novinarje. Financiranje vseh teh dejavnosti pa se nikakor ne sme zažirati v sredstva, ki so namenjena produkciji. Potrebno je zagotoviti dodatna sredstva ali pa tovrstne dejavnosti pokrivati z naslova Razvoja in spodbujanja kulturne vzgoje.
6. cilj: Vzpostavitev mehanizma ocenjevanja (medresorska strokovna komisija) in financiranja (skupni fond) t.i. interdisciplinarnih projektov (ki prehajajo med likovnim in intermedijskem podro?jem)
Utemeljitev:
Zaradi vse ve?jega zapiranja in omejevanja likovnega in intermedijskega podro?ja in njunega medsebojnega izklju?evanja je nujno potrebno poiskati rešitev za mejne avtorje in projekte. Sodobna umetnost je živa in fluidna in nekateri samozaposleni umetniki (pa tudi NVO-ji) delujejo na obeh podro?jih oz. v vmesnem podro?ju. Zaradi vse ve?jega zapiranja ti ustvarjalci odpadejo na obeh razpisih, ker so preve? mejni. Menimo, da noben kvaliteten projekt ne bi smel biti zavrnjen zaradi formalnih ovir. Kot referenca bi morali šteti uspehi in kontinuirano delovanje na obeh podro?jih, ne pa da so si med seboj izklju?ujo?i.
Rešitev problema naj bo usmerjena ali v oblikovanje novega podro?ja (tako kot je predvideno za arhitekturo in oblikovanje) ali pa naj v okviru obeh podro?ij (likovno in intermedijsko) dolo?en odstotek nameni pokrivanju mejnih projektov in delovnih štipendij mejnim avtorjem. Za morebitne dodatne administrativne stroške je potrebno poiskati dodatne sredstva, ne smejo se jemati iz sredstev namenjenih za produkcijo.
1.4 INTERMEDIJSKA UMETNOST
6. Predlogi ciljev in ukrepov
CILJI:
- izboljšanje materialnih možnosti za delo intermedijskih producentov in samozaposlenih
Med izboljšanjem materialnih možnosti za delo intermedijskih umetnikov in samozaposlenih je poleg premikov k uskladitvi socialnih pogojev samozaposlenih s pogoji, ki jih imajo zaposleni v javnih zavodih, oziroma najprej k pogojem, kot jih imajo prejemniki t.i. programskih sredstev, potrebna tudi ve?ja pozornost do nepretrgane dejavnosti, ki jo nekateri samozaposleni in manjši NVO-ji uspešno vle?ejo že ve? petletk. Pri tem sredstva pogosto ?rpajo iz vsakoletnih razpisov. Pozitivna odlo?itev tranzicijske Slovenije pred leti je bila, da se sofinanciranje kulturnih projektov razprši med najve?je možno število kandidatov. S to prakso je po naše potrebno nadaljevati, saj je bistveno pripomogla k agilnosti (na intermedijskem podro?ju).
– podpora ve?jemu številu zahtevnejših projektov na podro?ju intermedijske umetnosti, posebno tistim, ki sodijo tudi v mednarodno sodelovanje in lahko uspešno predstavljajo Slovenijo v tujini
Pri razumevanju tega cilja se bojimo, da nam ni preve? jasno, ali pomeni podpora ve?jemu številu zahtevnejših projektov tudi redukcijo podpore za manj zahtevne projekte.
– izogibanje sofinanciranja hermeti?no zasnovanih projektov in tistih, ki s svojo diskurzivno nedore?enostjo vnašajo zmedo v pojmovanje celotnega podro?ja
Ni nam jasna raba besede “hermeti?no” – ali bodo podpirani popularnejši projekti, ne pa temeljitejši, eksperimentalnejši, raziskujo?i, samoproducirani (kar pomeni tisti brez krovnih javnih zavodov, ki edini še privabijo/naro?ijo kakšnega novinarja).
Tudi “projekti, ki z diskurzivno nedore?enostjo vnašajo zmedo” nam je dokaj nejasna formulacija, ki lahko v rokah oblastnika pomeni karkoli. Tukaj izražamo bojazen, da se s profiliranjem podro?ja lahko podro?je pravzaprav zapira. Ko se govori o hermeti?nosti in (ne)dostopnosti za javnost je te pejorativne pojme nujno pogledati skozi prizmo izjemno velike števil?nosti sodobnoumetniških ustvarjalcev pri nas. Sploh pa je hermeti?nost oznaka, ki ne pomeni, da nekdo nekaj prikriva, skriva, ampak je tematika morda tako poglobljena, da je tozadevno neizobraženemu obiskovalcu nepregledna. Kar je bil neko? sinonim za kvaliteto dela. Odprta/prosta koda pa? ne pomeni, da je kaj na voljo brez osebne poglobitve, študija in razmisleka. A o tem je bilo že v ?asih modernizma toliko re?enega, da bi lahko besedo hermeti?no kon?no že pozabili. Prosimo, da se za te primere smiselno uporablja beseda popularno – ?e se želi izpostaviti željo po ve?ji dostopnosti (za neuko ljudstvo).
PREDLAGAMO DVA NOVA CILJA:
- Vzpostavitev mehanizma ocenjevanja (medresorska strokovna komisija) in financiranja (skupni fond) t.i. interdisciplinarnih projektov (ki prehajajo med likovnim in intermedijskem podro?jem)
Utemeljitev:
Zaradi vse ve?jega zapiranja in omejevanja likovnega in intermedijskega podro?ja in njunega medsebojnega izklju?evanja je nujno potrebno poiskati rešitev za mejne avtorje in projekte. Sodobna umetnost je živa in fluidna in nekateri samozaposleni umetniki (pa tudi NVO-ji) delujejo na obeh podro?jih oz. v vmesnem podro?ju. Zaradi vse ve?jega zapiranja ti ustvarjalci odpadejo na obeh razpisih, ker so preve? mejni. Menimo, da noben kvaliteten projekt ne bi smel biti zavrnjen zaradi formalnih ovir. Kot referenca bi morali šteti uspehi in kontinuirano delovanje na obeh podro?jih, ne pa da so si med seboj izklju?ujo?i.
Rešitev problema naj bo usmerjena ali v oblikovanje novega podro?ja (tako kot je predvideno za arhitekturo in oblikovanje) ali pa naj v okviru obeh podro?ij (likovno in intermedijsko) dolo?en odstotek nameni pokrivanju mejnih projektov in delovnih štipendij mejnim avtorjem. Za morebitne dodatne administrativne stroške je potrebno poiskati dodatne sredstva, ne smejo se jemati iz sredstev namenjenih za produkcijo.
Zagotovitev strokovne teoretske podpore intermedijskim programom in projektom
Strinjamo se z ugotovitvijo v analizi (Likovna umetnost), da se je s prenosom sofinanciranja založniških projektov in programov na JAK izgubila realna možnost objektivnega kandidiranja za sofinanciranje izdajanja
revij in knjig, vendar bi pri tem želeli opozoriti na dvoje:
• enako velja tudi za podro?je intermedijske umetnosti
• tudi ukrep za izboljšanje stanja na likovnem podro?ju ne predvideva spodbujanja razširjenih formatov izdaj na elektronske publikacije (e-knjige, zvo?ne knjige, podkasti, ipd. kar NUK seveda že upošteva in tudi podeljuje CIP).
Podpiramo predlog, da se obravnava založniških projektov in programov na podro?ju likovne umetnosti vrne na pristojno strokovno podro?je na Ministrstvu za kulturo, vendar predlagamo, da to dejavnost vpelje tudi podro?je intermedijske umetnosti in (enako kot pri likovni) tudi tu vpeljete dodaten instrument sofinanciranja, ki bi to dejavnost spodbudil. V ?asu festivalizacije kulture in imperativa dogodka, postaja refleksija naše dejavnosti že skoraj eksces, za katero nikoli ni dovolj sredstev. Izdajanje kakovostnih publikacij v razli?nih formatih je zato nujno in zagotavlja dolgoro?no podlago za razvoj umetnosti na likovnem in intermedijskem podro?ju. Pomen razširitve formatov z revij in knjig na elektronske, tudi zvo?ne, pa je v tem, da producentom in založnikom olajša (oz. v dolo?enih primerih sploh omogo?i!) distribucijo in pove?a dostopnost tovrstnih izdelkov in s tem tudi refleksije sodobne umetnosti.
Zaradi širše definicije založniških projektov (e-knjige, zvo?ne knjige, podkasti, ipd.), predlagamo ve?ji obseg sredstev za to podro?je.
UKREPI:
– oblikovati zainteresiran krog producentov ter v sodelovanju z lokalno skupnostjo (mesto Ljubljana, Maribor ipd.) in drugimi ministrstvi (Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) preu?iti skupen interes, da bi se lahko pri?el snovati študijski projekt, ki bi pozneje vodil k novi vzor?ni lokaciji, namenjeni za ustvarjanje in prezentacijo projektov s podro?ja intermedijske umetnosti (black box)
Tu se (kot že v poglavju o infrastrukturi) vzpostavlja fantomski “black box” kot osrednji moment strategije. V povezavi z naštetimi sogovorniki predvidevamo, da gre za na?rt, ki se ti?e Centra sodobne umetnosti Rog. Ponovno izražamo nasprotovanje centralizirani enkratni obliki intermedijskega centra, ker pa se v istem stavku omenja tudi zainteresiran krog producentov, upamo da bo oblikovanje potekalo v duhu javne razprave v katero bo pripuš?en širši krog zainteresiranih producentov in ne le v zaprtem krogu “peš?ice”.
- z razpisi Ministrstva za kulturo omogo?iti izobraževalne akcije za urednike in novinarje na podro?ju medijev, ki so klju? do relevantnega odziva intermedijskih projektov v medijih
Predlog izobraževanja pisanja o intermedijski umetnosti z namenskimi razpisi se zdi konstruktiven, vendar predlagamo, da poteka v okviru intermedijskih okolij – intermedijskih producentov – kot del njihovih dejavnosti. To pomeni tudi, da je potrebno pozitivno ovrednotiti tudi projekt, ki je sestavljen pretežno iz kuratorjev, pa potem rezultira npr. v publikaciji – torej ni nujno projekt z umetniškimi deli.
Na tem mestu bi opozorili na dodatni 5. cilj, ki smo ga predlagali za podro?je Likovne umetnosti: Spodbujanje programa izobraževanja in mediacije v sodobni likovni umetnosti, ki bi ga lahko aplicirali tudi na podro?je intermedijske umetnosti. Financiranje vseh teh dejavnosti pa se nikakor ne sme zažirati v sredstva, ki so namenjena produkciji. Potrebno je zagotoviti dodatna sredstva ali pa tovrstne dejavnosti pokrivati z naslova Razvoja in spodbujanja kulturne vzgoje.
SUGESTIJE IN PRIPOMBE NA DOKUMENT:
1. Opredelitev podro?ja
Pri tej to?ki skušamo, kljub široko zastavljenemu sklopu definicij, vseeno opozoriti na možnost zapiranja podro?ja, ki je lahko posledica prevelike želje po profiliranju podro?ja.
Ob poudarku na tehnologiji in njenih inovativnih rabah skušamo ohraniti tudi poudarek na interdisciplinarnosti – torej združevanju umetniških izrazov, ki se nam zdi, da je botroval nastanku tega podro?ja. Delno je definicija že vsebovana, vendar ne eksplicitno s terminom interdisciplinarno, kar bi bilo primerno zaradi konformnosti s terminom intermedijsko. V nadaljevanju analize s predlogi vzvodov za prihodnost se sicer bolj kot v sami opredelitvi podro?ja pokažejo težnje po profiliranju in ?iš?enju – torej zapiranju podro?ja.
2. Financiranje
Pri shemi financiranja Ministrstva za kulturo, pogrešamo detajlnejši pregled porabe sredstev, z analizo strukture porabe v smislu: sredstva, ki so jih prejeli javni zavodi, nevladne organizacije in posamezniki – iz naslova razli?nih vrst sofinanciranja: programska sredstva, ve?letna projektna sredstva, enoletni projekta in sredstva ministra. Naš interes je seveda uvid v deleže, ki pripadajo produkciji neodvisnih producentov (NVOji in posamezniki) saj je z naše strani ta podatek predpogoj za relevantne pripombe na ta del dokumenta.
3. Kadri
Strinjamo se z oceno, da celotna produkcija pripada NVOjem in samozaposlenim umetnikom, ob tem pa bi dodali, da je morda to uvideti celo kot pozitivni recept – prednost – pa? glede na splošno visoko oceno, ki jo podaja analiza na tem podro?ju.
Kve?jemu bi morda sugerirali ve?jo prisotnost gostovanj intermedijskih umetnikov (z projekti, delavnicami,…) v izobraževalnem procesu – in ne obratno.
Glede le dveh poklicev (intermedijski tehnik in intermedijski umetnik), ki so bili uvedeni v lanskem letu, bi morda veljalo razmisliti še o kakšnem, ki bi bil tudi imanentno intermedijski. Ker intermedijski umetnik sugerira umetnika, ki uporablja tehnološka sredstva, bi morda lahko dodali še interdisciplinarnega umetnika, ki pa bolj deluje na meji med umetnostnimi podro?ji. ?e obstaja želja po razvijanju pisanja o intermedijskem podro?ju, bi veljalo razmisliti tudi o specializiranih producentih oziroma kuratorjih za intermedijsko podro?je.
4. Infrastruktura
Ne moremo zlahka podpreti formiranja centraliziranih javnih zavodov, ki bi razpolagali s produkcijskimi prostori in sredstvi. Zagovarjamo boljše pogoje delovanja manjših NVOjev in samozaposlenih umetnikov (samoproducentov). Namenski javni zavodi kot centri za intermedijsko dejavnost promovirajo predstavitveno dejavnost in ne produkcijo, poleg tega vnašajo birokratizacijo in tehnokratizacijo. V praksi lahko delujejo le uni?evalno na sicer razdrobljeno, a tudi raznoliko in agilno sceno. To pa ne pomeni, da zagovarjamo, da bi vsak NVO imel lasten prostor in lastna tehnološka sredstva – naj se organizirajo v grozde uporabnikov. Sugeriramo razmislek o t.i. hišah umetnikov, ki je lahko tudi hiša intermedijskih umetnikov ali intermedijska hiša umetnikov – v kateri se potem lahko organizira javna platforma – vse od strežnika (serverja) dalje..
Smo torej proti institucionalizaciji in najverjetneje tudi proti projektu black box, karkoli že ta neobrazložena tujka v kontekstu analize pomeni (verjetno dvorano s ?rnimi stenami in vsem potrebnim inventarjem). Poleg tega tudi “peš?ico vrhunskih intermedijskih umetnikov z Markom Peljhanom na ?elu” vidimo zgolj kot peš?ico umetnikov, ki delujejo na našem podro?ju, vendar predstavljajo zgolj en segment podro?ja. Kino Šiška v Ljubljani že obstaja, pa tudi Cankarjev dom je že nekaj ?asa tu.
Potrebno je povedati, da imamo razli?ni producenti razli?ne poglede in zato predlagamo druga?ne vidike razvoja. Poudarek, ki ga tu podajamo, je na producentih lastnih projektov, ki delujejo iz leta v
leto – pretežno iz naslova sredstev iz enoletnih razpisov. Pri teh, se nam zdi, pa poteka glavni razvoj intermedijskega podro?ja v Sloveniji.
5. Analiza PSPN
Med prednosti bi lahko pripisali tudi popolno enakovrednost in so?asnost snovanja slovenskih interdisciplinarnih umetnikov z ostalim svetom, kar je verjetno prvi? v celotni zgodovini Slovencev.
Med opisanimi slabostmi bi še enkrat podali v razmislek tezo o modelu, ko intermedijski umetnik vstopi v izobraževalni proces – ne pa obratno. Institucija umetniške akademije je namre? že nekaj ?asa vredna kriti?nega razmisleka.
Med drugimi slabostmi bode v o?i “realna odsotnost možnosti za potrebne investicije v produkcijske prostore in opremo”, kar nas nameni na misel, da bo bodisi en “black box” in ni? drugega. Ali pa ?isto ni?.
1. 11 MEDNARODNO SODELOVANJE IN EVROPSKE ZADEVE
3 Podporni sistemi podro?ja
3.2 Vzpostavljene oblike za promocijo slovenske kulture v mednarodnem prostoru
3. 2. 1 Umetniška stanovanja MK v Londonu, Berlinu in New Yorku
6 Predlogi ciljev in ukrepov
3. Širitev mreže stanovanj za bivanje in ustvarjanje slovenskih umetnikov v tujini.
Ukrep: Po vzoru stanovanj za bivanje in ustvarjanje slovenskih umetnikov v Berlinu, Londonu in New Yorku bo MK najelo stanovanje tudi v Parizu. Omogo?anje bivanja in ustvarjanja slovenskim umetnikom v tujini na podlagi razpisa je dragocen instrument, ki aktivno prispeva k intenzivnejši navzo?nosti in prepoznavnosti slovenske kulture v tujini ter k mednarodni uveljavitvi slovenskih umetnikov.
K navedenemu predlagamo še dva ukrepa za izboljšanje izvedbe same rezidence.
Ukrep 1: Uvedba žepnine umetnikom na rezidencah v NY, London, Berlin, Pariz po principu žepnine umetnikom na rezidencah v Sloveniji (cilj 4)
Ocena finan?nih sredstev – 4 x 12 mesecev x 1500,00 € = 72.000,00 €.
Ukrep 2: Imenovanje kulturnih atašejev na DKP v omenjenih mestih, ki naj vršijo tehni?no organizacijsko podporo reziden?nim umetnikom .
Utemeljitev:
Ministrstvo za kulturo je v Analizi zapisalo, da je projekt stanovanj za slovenske umetnike v tujini povsem upravi?il in celo presegel zastavljene cilje. Na?rtovano je tudi širjenje reziden?nih stanovanj v nove svetovne centre, kar je pohvalno. Kljub temu pa ugotavljamo, da ima ta oblika reziden?nega bivanja tudi veliko slabosti. Ateljeji so opremljeni kot stanovanja in ne kot delovni prostori za ustvarjanje. ?eprav je MK napravilo nekaj izboljšav (umetnikom zdaj poleg poti pla?a tudi obratovalne stroške stanovanja), si morajo umetniki sredstva za življenje in projekt na rezidenci zagotoviti sami. Po vrnitvi domov praviloma ni možnosti predstavitve projekta, ki je bil izdelan v ?asu reziden?nega bivanja, razen na razstavnih panojih v stavbi MK-ja. Umetniki so v ?asu rezidence prepuš?eni sami sebi, saj za njihove delovne kontakte ni poskrbljeno. Odnosi z veleposlaništvi so majhni ali neobstoje?i, veleposlaništva jih ne vabijo na svoje prireditve. Potreben bi bil podporni program, ki bi umetnike oskrboval s koristnimi informacijami glede institucij, razstaviš?, prizoriš?, organizacij in klju?nih oseb, ter jim pomagal pri tem, da bi se hitreje znašli v novem okolju.
Leta 2009 smo predstavniki Odprte zbornice za vizualno umetnost predstavili pobudo za podporni program na Sektorju za mednarodne odnose v kulturi Ministrstva za zunanje zadeve, z idejo, da bi se oba ministrstva povezala med sabo in skupaj vzpostavila podporni program za reziden?ne umetnike. Naša prizadevanja do sedaj niso padla na plodna tla.
Ugotavljamo, da samo širjenje fonda reziden?nih stanovanj ne bo razvilo dovolj profesionalnih u?inkov, zato predlagamo, da Ministrstvo za kulturo zagotovi vzpostavitev podpornega programa za reziden?na stanovanja v tujini v NPK 2012 – 2015, morda v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve. Koristen bi bil spletni priro?nik s seznami informacij, mrežo kontaktov, refleksijami umetnikov in drugimi potrebnimi vsebinami. Predlagamo tudi uvedbo podeljevanja žepnin ter prou?itev možnosti, da se Slovenija vklju?i tudi v druge oblike rezidenc po vzoru drugih držav, kot je participacija države pri reziden?nem programu profesionalnih institucij v tujini.
6. Mreženje kulturnih portalov – nadgradnja culture.si.
Ukrep: Vzpostavitev mednarodne mreže kulturnih portalov in zagotovitev trajnega razvoja, delovanja
in izmenjave podatkov. Portal MK Culture.si naj se pri tem uveljavi kot primer dobre prakse, ki
spodbuja ve?jo interoperabilnost ter integracijo informacijskih ter vsebinskih rešitev z drugimi
mednarodnimi spletnimi orodji za spodbujanje profesionalnega kulturnega in umetniškega
sodelovanja.
S promoviranjem inovativnega pristopa in povezovalnih možnosti odprtih standardov bi izboljševali
kakovost, povezljivost in izmenjavo vsebin na mednarodni ravni, s ?imer bi zagotovili kakovostnejše
storitve za vse uporabniške skupine in med drugim pripomogli k porastu in profesionalizaciji
mednarodnega sodelovanja ter porastu relevantnih objav o slovenski kulturi v medijih.
Predlagamo vzpostavitev skupnega spletnega portala za mobilnost umetnikov in delovanje reziden?nih centrov v Sloveniji. Na ta na?in bi reziden?ne centre aktivno vklju?ili v obstoje?e mednarodne mreže za reziden?ne centre in mobilnost umetnikov. Spletni portal bi objavljal informacije o delovanju reziden?nih centrov (predstavitve, primerjalne ocene, kritike in mnenja o reziden?nih centrih), na?inih vklju?evanja (razpisi, povabila) in druge uporabne informacije za mobilnost (štipendije, pridobitev viz in delovnih dovoljenje…). V okvir tega portala bi bilo potrebno umestiti tudi reziden?no spletno podporo (v zvezi s ciljem št. 3 in našo utemeljitvijo dodatnih ukrepov za ureditev podro?ja). Predlagamo, da MK koncesijo za opravljanje te dejavnosti podeli Artservisu, ki dobršen del informacij že procesira z aktualno dejavnostjo v bližnji prihodnosti pa na?rtuje tudi nov fokus pri zbiranju obdelavi in posredovanju podatkov na podro?je mobilnosti.
2 KULTURNI SISTEM – DIALOGI V KULTURI
2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samozaposlenih in starejših ustvarjalcev na podro?ju kulture
1 Izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi
1.5 Predlogi ciljev in ukrepov
1.cilj: Status samozaposlenih v kulturi urediti tako, da bo kar najbolje izkoriš?en in spodbujen ustvarjalni potencial samozaposlenih v kulturi
Prvenstveno bo potrebno ugotoviti kdo naj ima status samozaposlenega v kulturi in kakšni naj bodo ukrepi tega statusa. Bistvena dilema se kaže med kategorijama status kot socialni korektiv ali status kot vzpodbuda ali nagrada za vrhunsko delo. Tudi slednje (vzpodbuda ali nagrada) je potrebno jasno definirati. Da bi lahko odprli razpravo o tem vprašanju pa prvenstveno potrebujemo raziskavo o stanju na podro?ju samozaposlenih v kulturi. Le tako bomo lahko vedeli o kakšnem profilu ustvarjalcev se pogovarjamo. Na drugi strani je potrebno temeljito preveriti sedanje ugodnosti, ki jih prinaša status tistim, ki imajo pravico do pla?ila prispevkov. Na podlagi ekonomske raziskave je potrebno preveriti, kako u?inkoviti so sedanji ukrepi.
2.cilj: Zvišati socialno varnost samozaposlenih v kulturi tako, da bo spodbujala ustvarjalnost v kulturi, status samozaposlenih pa urediti tako, da bo njihov socialni položaj ?im bolj izena?en s socialnim položajem zaposlenih v kulturi
Ukrep:
- omejitev pravice do pla?ila prispevkov
Kriteriji naj bodo opredeljeni s strani strokovnih komisij, usklajeni s podro?nimi delovnimi skupinami. Kriteriji morajo biti med podro?ji usklajeni – uravnoteženi. Kriteriji naj bodo pred dokon?anjem dostopni zainteresirani javnosti in civilnim skupinam za komentiranje. Zapiše naj se jih v uredbi ali drugem javnem dokumentu Ministrstva za kulturo.
Kriteriji naj vklju?ujejo dve kategoriji samozaposlenih v kulturi s pravico do pla?ila prispevkov:
• status PERSPEKTIVNI UMETNIKI
• status VRHUNSKI UMETNIKI
Razlaga:
Odpreti je potrebno razpravo o vprašanju: Kdo naj si v prihodnjem pridobi status samozaposlenega v kulturi? Ali naj bo to širšemu krogu kreativcev dostopna oblika samozaposlitve ali pa le ozkemu krogu vrhunskih umetnikov ob tem, da se dolo?i jasne kriterije za pridobitev statusa. Ugotoviti je potrebno kaj sploh so ugodnosti statusa ali druga?e, ?e se odlo?imo za ožji krog ustvarjalcev, ki bodo lahko pridobili status, je potrebno te ugodnosti pove?ati. (fokusirani razpisi dostopen le samozaposlenim).
Socialna varnost samozaposlenih v kulturi, ki je pri nas že tako ali tako izjemno slaba, nikakor ne sme doživljati dodatnih sankcij in restrikcij, kot je zmanjševanje upravi?encev do pla?ila prispevkov s strani MK. Glede na sedanji socialni položaj samozaposlenih v kulturi je jasno, da bi uvedba te restrikcije vzpostavila situacijo, kjer bi status lahko ohranili samo tisti, katerih delo je ozna?eno kot vrhunsko, in tisti, ki s svojim delom uspejo zaslužiti toliko, da si prispevke lahko pla?ujejo sami (s tega vidika je cenzus dober ukrep, ki nikakor ne spodbuja tega, da bi ustvarjalci zaslužili manj, temve? podpira eksisten?no najbolj ogrožene umetnike).
Menimo, da je kultura živ organizem, znotraj katerega posamezniki morajo imeti možnost, da rastejo in se razvijajo (seveda z dolo?enimi omejitvami in le dolo?eno ?asovno obdobje). V nasprotnem primeru nam grozi omrtvi?enje kulture na na?in popolne institucionalizacije (le kdo razen mladih akademikov bo med mladimi umetniki prejel status vrhunskega umetnika?), še bolj ogrožene socialne varnosti (nenehni strah pred izgubo statusa vrhunskega umetnika) in podpiranja komercializacije umetnosti (prilagojenje potrebam kapitala), kar pa so ravno tiste nevarnosti, ki se jim želi pri?ujo?i NPK izogniti.
Prav tako kot starejši samozaposleni v kulturi so tudi mlajši samozaposleni v kulturi socialno ogrožena skupina, ki jo je treba posebej podpreti, zato predlagamo kategorijo perspektivnega umetnika, ki bi podprla umetnike v razvoju, podpirala napredek in premostila nezdružljivost dostopnost vpisa v razvid in težjo dostopnost pridobitve statusa vrhunskega umetnika.
Glede problematike arhitektov in oblikovalcev, je pri kriterijih morda potrebno narediti oceno ali posamezni profili samozaposlenih lahko delajo na prostem trgu.
PREDLAGAMO REFORMULACIJO 2. CILJA IN UKREPOV:
2. cilj: Status samozaposlenih v kulturi urediti tako, da bo kar najbolje izkoriš?en in spodbujen ustvarjalni potencial samozaposlenih v kulturi
Ukrep:
- Ohranitev široko dostopnega vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi
- Uvedba dveh kategorij samozaposlenih v kulturi s pravico do pla?ila prispevkov
1. kategorija: status perspektivni umetnik
V prvo kategorijo spadajo mladi, tisti, ki so na za?etku umetniške kariere,za katere status pomeni VZPODBUDO za delo. Tem samozaposlenim se pla?a prispevke po najnižji stopnji. Tak status ima lahko tudi nižji cenzus, je omejen na število let (status perspektiven umetnik ima samozaposleni morda lahko najve? 9 let)
2. kategorija: status vrhunski umetnik
V drugo kategorijo spadajo starejši samozaposleni, za katere je status nagrada za vrhunske rezultate, tem samozaposlenim se prispevke pla?a po višji stopnji.
Na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev za pridobitev pravice do pla?ila prispevkov pridobi pravico do pla?ila prispevkov manjše število vrhunskih umetnikov, pod boljšimi pogoji: prispevki po tretji dohodkovni stopnji, višji dohodkovni cenzus itd. Ta kategorija ni ?asovno omejena, vendar pa se mora umetnik kot vrhunski dokazovati vsaka tri leta, ko zaproša MK za podaljšanje pravice do pla?ila prispevkov.
Po dolo?enem ?asu, ko se ti dve kategoriji vpeljeta, je potrebno preko analize ugotoviti u?inkovitost in pa morda dodati še tretjo vmesno kategorijo.
PREDLAGAMO DODATNA UKREPA:
- Zagotoviti je potrebno raziskavo pravnega, ekonomskega in socialnega položaja samozaposlenih v kulturi, ki je aplikativen narave, ne akademske.
Razlaga:
Raziskava naj temeljito preu?i institut samozaposlenih v kulturi, saj gre za ureditev z izjemno dolgo, skoraj petdesetletno tradicijo, ki se je za?ela v drugem ?asu in politi?nem kontekstu in je ostala skoraj nespremenjena tudi ob prehodu v demokrati?en politi?en sistem, pogojen med drugim tudi z druga?nim odnosom do zasebne lastnine in zasebnega dela. Zato bi raziskava morala ponovno oceniti, kako deluje ta institut v spremenjenih družbenopoliti?nih okoliš?inah, kakšne rezultate daje ter kako smotrno in u?inkovito so porabljena finan?na sredstva namenjena tej skupini. Raziskava o institutu samozaposlenih bi morala zadevati predvsem naslednja vprašanja:
• preu?itev delovnopravne zakonodaje v odnosu do samostojnega poklicnega dela, ki temelji na avtorskih oz. obligacijskih pogodbah;
• iskanje metod in na?inov za vrednotenje samostojnega poklicnega dela v okviru javnega sektorja vklju?no z možnostmi vzpostavitev tarif;
• preveritev kriterijev, ki opredeljujejo delovnopravni status samozaposlenega in razmislek za njegovo redefinicijo;
• ocena sedanjega socialnega položaja samozaposlenih v kulturi;
• preu?itev finan?nih u?inkov sedanjih rešitev in finan?na ocena alternativnih možnosti za plasma sredstev, ki jih Ministrstvo za kulturo namenja samozaposlenim;
• izdelava mednarodne primerjave, ki bo dala vpogled v podporne ukrepe samostojni kulturni dejavnosti, kot so jih razvili demokrati?ni sistemi, in prepoznala sedanje trende, ki se kažejo v poskusih redefiniranja kulturne politike pod vplivom zaostrenih javnih financ ob hkratnem zavedanju, da posledice globalizacije na avtenti?no kulturno identiteto zahtevajo reafirmacijo oziroma utrditev nacionalne kulturne suverenosti pri iskanju novih oblik podpore kulturni in umetniški ustvarjalnosti.
- Vzpostaviti sistem za vrednotenje dela samozaposlenih, ki je zavezujo? za javni sektor.
Razlaga:
V sodelovanju s krovnimi cehovskimi društvi, predstavniki samozaposlenih in nevladnimi organizacijami vzpostaviti sistem za vrednotenje dela samozaposlenih, ki bo zavezujo? za javni sektor: primerjalno vrednotenje dela samozaposlenih z delom v javnimi zavodi in cenike za obra?unavanje dela za vse profile – poklice samozaposlenih v kulturi.
Dolgoro?ni ukrepi:
Strinjamo se s posebno pravno »sui generis« ureditvijo samozaposlenih v kulturi , kar bi bilo najbolje izpeljati s posebnim zakonom, ki bi urejal tudi vso socialno problematiko tega statusa. Položaj samozaposlenih v kulturi naj se rešuje celostno in medresorsko. Prvi korak k reševanju je Raziskava o stanju na podro?ju samozaposlenih, ki naj temeljito raziš?e položaj samozaposlenih (to?ka 1). Celostno preoblikovanje statusa samozaposlenih v kulturi je soodvisen od ve? komponent znotraj kulturnega podro?ja (reforme javnega sektorja) in med resorji med drugimi ministrstev (avtorske pogodbe – delovnopravni pogodbi, socialne pravice za brezposelne, bolniška …)
Projektna skupina za celostno rešitev statusa samozaposlenih v kulturi na MK (v kateri sodeluje tudi Odprta zbornica) naj nadaljuje svoje delo. Potrebno ji je podeliti ve?jo pristojnost in težo znotraj Ministrstva za kulturo. V skupini morajo sodelovati predstavniki organizacij samozaposlenih (Asociacija, Artservis, SUKI, Odprta Zbornica), predstavniki vodstva ministrstva za kulturo ter medresorski predstavniki (Finance, Šolstvo, Delo,…). Projektna skupina naj bo v stiku z Nacionalnim Svetom za kulturo in vklju?ena v novo delovno telo, ki ga predlaga NS (Predlogi ukrepov na podro?ju kulture vladi RS; objavljeno 23.3.2011)
2 Izboljšanje položaja starejših ustvarjalcev v kulturi
Strinjamo se s cilji MK, da je potrebno starejšim ustvarjalcem na podro?ju kulture zagotoviti socialno varnost, spodbujati vrhunsko raven kulturnega ustvarjanja in primerno izkazati priznanje vrhunskim ustvarjalcem na podro?ju kulture.
Položaj starejših ustvarjalcev v kulturi pa kljub spremembam še vedno ni zadovoljiv. Ugodnost avtomatskega podaljševanja pravice do pla?ila prispevkov bi se morala poleg upoštevanja vrhunskosti podeljevati tudi samozaposlenim po dolo?enih letih delovanja (15 ali 20 let). Trenutna (nova) rešitev, ki postavlja pogoj dosežene starosti najmanj 50 let ob najve? šestih letih do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev je problemati?na. Ve?ina samozaposlenih ima univerzitetno izobrazbo, njihova delovna doba je za?ela te?i tako pozno, da pri 56 letih ne dosegajo pogojev za upokojitev in jih zato ta rešitev ne zajema. Hkrati pa omenjena rešitev, ob predpostavljanju, da se samozaposleni upokoji ob
izpolnitvi minimalnih pogojev, presko?i zgolj en postopek vloge za podaljšanje statusa, ki jo je potrebno oddati vsaka 3 leta.
Avtomatsko podaljševanje pravice do pla?ila prispevkov pred upokojitvijo vrhunskim ustvarjalcem je MK nekdaj že izvajalo, prav tako je samozaposlenim s statusom zadnjih 10 let pred upokojitvijo pla?evalo prispevke po višji osnovi in jim tako zagotovilo višje pokojnine.