Predlogi k strategiji razvoja kulture v MOL 2008 – 2011
May 16th, 2008
Strategija razvoja kulture v MOL 2008 – 2011
Pozdravljamo odločitev Mesta Ljubljana, da se je lotilo priprave strateškega dokumenta o Strategiji razvoja kulture v MOL 2008-2011. V Strategiji razvoja kulture v MOL 2008 – 2011 pa pogrešamo prepoznanje nevladnih organizacij kot enakovrednih partnerjev!
Vizualna in intermedijska umetnost
Pri strategiji nasploh najbolj pogrešam odsotnost kakršnekoli »kadrovske” vizije glede vizualnih in intermedijskih umetnikov. Govori se samo o podpori javnim zavodom in nevladnim organizacijam. Skrajni čas bi bil, da uvedemo tudi umetnika kot partnerja v procesu ustvarjanja kulture. Javni zavodi, kot so galerije in muzeji namreč ne proizvajajo umetniških del, kot to morda velja za gledališča. Še zlasti za vizualne umetnosti velja, da niti javni zavodi, niti nevladne organizacije ne zagotavljajo osnovnih produkcijskih pogojev za umetnike. Slednje si moramo umetniki zagotoviti sami, da lahko v javnih zavodih – razstaviščih sploh kaj pokažemo.
Vizualna umetnost se trenutno nahaja na najnižji možni točki. Da bi se stanje izboljšalo, bi bilo treba kar najhitreje sanirati najbolj akutne probleme, dolgoročno izboljšati produkcijske pogoje ter vrniti ugled ustvarjalcem.
V Uvodu na 5. strani Strategija navaja, da je uresničevanje predlaganih ciljev v tesni soodvisnosti od dogovarjanja z državo, zlasti glede financiranja javnih zavodov in nevladnih organizacij. Tukaj je treba vpisati tudi umetnike, saj so soavtorji kulturnih vsebin.
Na strani 6 v Opredelitvi javnega interesa na področju kulture, v poglavju Javni interes na področju vizualnih umetnosti, avtorji navajajo samo razstave. Potrebno bi bilo dodati še dogodke, podporne programe in vizualne publikacije (kataloge), saj si sodobno vizualno umetnost ni več mogoče predstavljati samo v obliki klasičnih razstav. Nejasno pa je, kaj naj bi pomenila ‘urbanizacija javnega prostora’, saj ne gre za umetniško zvrst ali žanr, pač pa za nek (sicer zelo kompleksen) cilj mestne politike, katerega realizacijo očitno želi MOL naložiti umetnikom.
Predlagam, da se intermedijske umetnost, kot jih definira MOL, preimenujejo v »tehnološka umetnost«, saj bi jim to ime veliko bolj ustrezala glede na to, da je pogoj za uvrstitev v to kategorijo frontalna oz. performativna uporaba tehnologije. Izraz intermedijske pa naj se uporablja v izvornem “medmedijskem” pomenu, to je interdisciplinarnost in povezovanje med žanri, ki ne vključuje nujno tehnologije.
Pri sedanjih razdelitvah na vizualne in intermedijske umetnosti namreč izvisi veliko sodobnih umetniških izrazov, ki jih ne moremo zajeti v nobeno od teh dveh preozko zastavljenih področij (razstave. oz. tehnologija): npr. performans (NE gledališče ali ples), socialna skulptura, diskurzivni projekti, umetniške akcije, medijska umetnost, umetniško založništvo, arhiviranje in številne medžanrske kombinacije. Danes se itak vse dejavnosti realizirajo z uporabo tehnologije, zato jo je nesmiselno postavljati kot pogoj za določeno področje, vkolikor ne gre za določeno umetnost, ki tehnologijo prav raziskuje (“tehnološka umetnost«).
V Dejavni in odzivni kulturni politiki (Splošne prioritete….) na strani 8 navajajo avtorji med Nevarnosti tudi preveliko zapiranje mestne kulturne politike v okvire javnih zavodov in triletnih programskih izvajalcev. Le teh je še odločno premalo, saj si vsak resen in kvaliteten izvajalec zasluži triletno podporo, vključno z umetniki – posamezniki.
Med 1.Ciljem – Ukrepi na strani 9, navaja MOL zagotavljanje večjega obsega kulturnih dobrin, ne napiše pa, kako bo to dosegel.
V Modernizaciji javnega sektorja v kulturi, so med Slabostmi, str. 10, navedeni tudi premalo ambiciozni in profilirani programi javnih zavodov, predvsem na področju vizualnih umetnosti. K temu je treba dodati, da so javni zavodi tudi podhranjeni, prva žrtev pa so umetniki, ki v večini primerov ostanejo brez honorarjev, razstavnin ali materialnih stroškov za projekte.
V 2. Cilju – Ukrepi na strani 12 MOL naloži obema novima javnima zavodoma nalogo zagotavljanje pogojev za delovanje vizualnih ustvarjalcev. Pri tem ni navedeno, kako bosta to izvajala. Bosta dobila od MOL-a dovolj velika sredstva za produkcijo del, za honorarje, razstavnine, za odkup del, za delovne štipendije, nagrade in ateljeje?
V Kulturnem turizmu na str. 17 je omenjena Župančičeva nagrada. Sem bi bilo treba postaviti še zahtevo po vsaj treh novih nagradah za vizualne in intermedijske umetnike, da se vsaj nekoliko približamo nagrajevalnemu sistemu pri drugih umetnostih (gledališče, glasba, literatura…).
Na str. 20. bi bilo tehnicističen naslov področja Informatizacija v kulturi potrebno spremeniti v Informiranje na področju kulture, saj slednje bolj ustreza dejavnostim, ki so navedene v nadaljevanju: informacijske storitve in servisi.
Med Vizualnimi umetnosti, str. 25 – 27, je treba dodati med:
Predlagamo, da MOL v strategijo vključi nevladne organizacije kot enakovredne partnerje, temu primerno vključi tudi število razstav in drugih dogodkov, povezanih z vizualnimi umetnostmi, ki so jih izvedle nevladne organizacije, ki niso izvajalci kulturnih programov, ter še dodatno podpre izboljša infrastrukturo in pogoje delovanja že obstoječih razstavišč za sodobno umetnost.
Slabosti:
- Nezadostna in netransparentna evidenca ateljejev in pomanjkanje nadzora pri uporabi
- Pomanjkanje podpore in priznanj za umetnike: mestne štipendije, nagrade
- Se navaja neprofilirano nakupno politiko za zbirke, med cilji pa najdemo le postavitev stalne zbirke moderne umetnosti. Predlagamo povezavo te slabosti s 5. ciljem istega poglavja (str. 29) – izboljšanje socialnega položaja umetnikov – k ustvarjanju zbirke sodobne umetnosti, torej načrtne odkupe živečih avtorjev sodobne umetnosti, tudi mlajše generacije, kar bi bilo ponovno tudi naložba v prihodnost
- Neobstoj rezidenčnih programov
Priložnosti:
- Intenzivnejše programsko sodelovanje in povezovanje med javnimi zavodi in NVOJ-ji ter med umetniki
- Vzpostaviti sistem mestnih delovnih štipendij, nagrajevanja in priznanj, ki bodo pripomogla k ugledu vizualnih umetnikov ter pritegnila pozornost meščanov in medijev
- Pri javni upravi in gospodarstvu vzpodbujati tako imenovana “naročila” (commissions) za umetniška dela in dogodke, kar je v tujini zelo uveljavljeno
- Vzpodbujati odkupe umetniških del za likovno opremo novih prostorov
- Urediti sodobne Muzejske trgovine, ki ne bodo prodajale samo spominkov, ampak tudi serialno sodobno umetniško produkcijo
- Vzpostavitev sistema za zagotavljanje intenzivnejše prisotnosti in prepoznavnosti sodobne vizualne umetnosti v tujini, razpisi za podporo promociji sodobne vizualne umetnosti v tujini se morajo nanašati na vsa področja
- Razvoj recipročnih in nerecipročnih rezidenčnih programov
- Vzpostaviti partnerstva z uveljavljenimi in novimi mednarodnimi rezidenčnimi centri v glavnih svetovnih umetnostnih centrih
- Omogočiti slovenskim umetnikom gostovanja tudi v prestižnih rezidencah, ki umetniku ne zagotavljalo le ateljeja, pač pa odpirajo zlasti mednarodne priložnosti za predstavitev strokovni javnosti in umestitev v mednarodno okolje
- Vzpostaviti kulturne portale, ki bodo ažurno in strokovno objavljali novice in informacije o vseh področjih sodobnih likovnih umetnosti
- Ustvarjanje pogojev, ki bodo galerijam omogočale izplačevanje razstavnin
- Stimuliranje umetniškega trga tako doma kot tudi njegove integracije na mednarodni trg
Na str. 29, 5. Cilj poglavja o vizualni umetnosti se navaja med drugim zagotovitev pogojev za delovanje vrhunskih in perspektivnih ustvarjalcev s področja vizualnih umetnosti, med ukrepi pa ni niti besede o podpori tekoči produkciji na tem področju. Glede na prepričanje mesta Ljubljane, da je ustvarjalni naboj izvajalcev na področju mesta izjemen (str. 5), čemur lahko samo pritrdimo, predlagamo, da se v strategijo doda tudi alineja o podpori nevladnim organizacijam kot producentom oz. direktno umetnikom za produkcijo novih del sodobne vizualne umetnosti, saj smo mnenja, da se lahko le s tako, ustrezno, podporo Ljubljana promovira kot “kozmopolitsko mesto”. Ljubljana se ne more hvaliti in promovirati kot “mesto kulture”, če ne podpira SODOBNE TEKOČE produkcije ustvarjalcev na vseh področjih kulture, ki živijo in ustvarjajo na področju mesta in s pojavljanjem v tujini promovirajo tudi mesto samo, poleg tega je lokalna produkcija turistično zanimiva, nenazadnje pa je to tudi naložba mesta v prihodnost.
Med Intermedijskimi umetnostmi, str. 32:
Obstojati mora sistemska rešitev za projekte, za katere komisija ugotovi, da ne sodijo na njihovo področje, da jih usmeri na področje kamor, po njihovem mnenju sodijo.
Pogosto se zgodi, da komisija napiše, da je projekt vsebinsko odličen a ne sodi na področje. danes, ko vemo, kako je interdisciplinarnost vseobsegajoča in likovni umetnik naredi zvočni
projekt, ter meje med vizualno ter intermedijsko ne morejo biti jasno zarisane, je tako prehajanje projektov nujno!
Slabosti:
- Treba je ugovarjati trditvi MOLa, da število intermedijskih umetnikov prepočasi narašča. V resnici jih je čedalje več, problem je le v tem, da smo v mnogih primerih s strani strokovnih komisij diskvalificirani kot intermedijski umetniki. V komisije bi bilo potrebno povabiti strokovnjake s področja intermedijskih umetnosti.
- V Analizi stanja za intermedijske umetnosti je navedeno, da je v interesu MOL-a, da podpira referenčne inštitucije na tem področju in njihovo delovanje. Trenutno financiranje tega ne odraža, saj nekaterim zelo aktivnim in aktualnim intermedijskim producentom komisija vztrajno zavrača financiranja projektov.
Med Prioritetami za intermedijske MOL trdi, da se je za pravilno izkazala usmeritev prioritetne podpore ustvarjalcem javnih programov. Pogrešam informacije in dokaze, ki bi podprli to trditev.
Pri Investicije v kulturi in javna infrastruktura, str. 45, je med Ukrepi treba dodati zahtevo po vzpostavitvi centra oz. programov za sodobne vizualne umetnosti, enako kot je to predvideno za intermedijske umetnosti.
Pri Investicije v kulturi in javna infrastruktura, str.46 je med Ukrepe treba dodati zahtevo po vzdrževanju in nadgradnji infrastrukture in programov sodobne vizualne umetnosti, ter naj se ne nadgrajujejo z novimi inštitucijami temveč prioritetno z vzdrževanjem in nadgradnjo že obstoječih
Vizualna umetnost je edina, ki ni v zadnjih desetletij doživela nobenih strukturnih posodobitev, niti predlogov zanj, razen za nove muzeje. Tudi vizualni umetniki potrebujemo za svoje delo sodobnejše infrastrukturne pogoje, podobno kot to velja za intermedijske umetnike: neprofitne ateljeje, prostore za naša umetniška društva in združenja, samoprodukcijske predstavitvene prostore.
V novem centru Kina Šiška bi morala biti zato predvidena tudi možnost za sodobne vizualne umetnosti v povezavi z uprizoritvenimi in glasbo.
Odprta Zbornica za sodobno vizualno umetnost
Alenka Gregorič, Galerija Škuc
Jadranka Ljubičič, Galerija Alkatraz
Marija Mojca Pungerčar, umetnica
Borut Savski, umetnik
Tina Smrekar, umetnica
ter ostali člani.
Responses
Respond
You must be logged in to post a comment.
lahko bi malo delali tudi na ceniku, ki ga je ministrstvo poskušalo uveljaviti pred leti:
1354. Pravilnik o sofinanciranju avtorskih honorarjev
na področju glasbene, glasbeno-scenske,
plesne, baletne, gledališke, filmske, audio, video
in multimedijske ustvarjalnosti in na področju
književnosti, znanosti in likovne umetnosti
Na podlagi petega odstavka 18. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list
RS, .t. 75/94 in 68/95) in 99. člena zakona o upravi
(Uradni list RS, .t. 67/94 in 20/95 . odl. US RS) minister
za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o sofinanciranju avtorskih honorarjev
na področju glasbene, glasbeno-scenske,
plesne, baletne, gledališke, filmske, audio, video
in multimedijske ustvarjalnosti in na področju
književnosti, znanosti in likovne umetnosti
I. SPLOŠNE DOLOEBE
1. člen
Pravilnik o sofinanciranju avtorskih honorarjev na področju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne in gledališke ustvarjalnosti, na področju književnosti, znanosti in umetnosti ter na področju filmske, audio, video in multimedijske ustvarjalnosti (v nadaljevanju: pravilnik) uporablja Ministrstvo za kulturo pri določanju deleža sofinanciranja avtorskih honorarjev pri sofinanciranju projektov in programov glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, književne in založniške dejavnosti ter filmske, audio, video in multimedijske dejavnosti (v nadaljevanju: dejavnosti) iz sredstev državnega proračuna.
Avtorski honorarji s področja posamezne dejavnosti so predmet tega pravilnika, kolikor nastopajo kot sestavina cene glasbenega, glasbeno-scenskega, plesnega, baletnega, gledališkega ali književnega dela oziroma knjige ali pa kot sestavina dela s področja filma, audia, videa in multimedijev (v nadaljevanju: dela).
Naročnik po tem pravilniku je pravna oseba, ki črpa finančna sredstva oziroma del finančnih sredstev za izvedbo svojega naročila iz javnih sredstev.
Del avtorskih honorarjev, ki ga naročniki namenjajo iz javnih sredstev, ne sme presegati višin iz tega pravilnika.
Avtorski honorarji iz tega pravilnika so osnova za izračun tistih stroškov dela s področja posamezne dejavnosti, ki izvirajo iz avtorskih del, kot jih opredeljuje zakon o avtorski in sorodnih pravicah.
Oblike avtorskih del in tarife sofinanciranja avtorskih honorarjev po posameznih dejavnostih so vsebovane v prilogi. Tarife sofinanciranja avtorskih honorarjev na področju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, audio, video, filmske in multimedijske ustvarjalnosti ter na področju književnosti, znanosti in likovne umetnosti. (v nadaljevanju: tarife), ki je sestavni del tega pravilnika.
Ta pravilnik določa tudi nekatere splošne pogoje, ki jih morata izpolnjevati naročnik avtorskega dela in avtor ter jih mora upoštevati njuna medsebojna pogodba, in tudi nekatere dodatke k avtorskim honorarjem, ki niso zajeti v tarifah.
II. OSNOVE IN MERILA ZA SOFINANCIRANJE
AVTORSKIH HONORARJEV
2. člen
Višina sofinanciranja bruto avtorskih honorarjev se določa v razmerju do točk iz tarife (v nadaljevanju: tarifne
točke). Vrednost tarifne točke je določena v razmerju do vrednosti količnika osnovne plače zaposlenih v kulturi in je
0,0408 količnika. Osnova za obračun točk za določitev višine sofinanciranja avtorskih honorarjev po tem pravilniku
je določena v vi.ini osnove za obračun plač zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture. Osnovo za obračun
točk za določitev višine sofinanciranja avtorskih honorarjev določi minister, pristojen za kulturo, in se objavi v Uradnem listu RS.
Ministrstvo za kulturo sporoča denarno vrednost tarifne točke oziroma njene spremembe Kulturniški zbornici Slovenije, poklicnim oziroma strokovnim društvom ali združenjem na področju kulture ter drugim zainteresiranim na njihovo zaprosilo.
3. člen
Po tem pravilniku šteje za eno leto avtorskega ustvarjanja: a) na področju glasbene in glasbeno-scenske ustvarjalnosti: . ustvarjanje .tirih simfoničnih del v trajanju po 25 minut ali drugih oblik glasbenih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prvo izvedbo avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in v drugih tehnologijah;
. ustvarjanje enega opernega dela v trajanju vsaj 90 minut ali drugih oblik glasbeno-scenskih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prve izvedbe avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in/ali
slike ter v drugih tehnologijah;
b) na področju plesne ustvarjalnosti: . avtorska koreografija dveh celovečernih plesnih predstav v trajanju vsaj po 50 minut ali druge oblike plesnih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prve uprizoritve avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in slike in v drugih tehnologijah;
c) na področju baletne ustvarjalnosti: . ustvarjanje koreografije dveh celovečernih baletnih predstav v trajanju vsaj po 50 minut ali druge oblike baletnih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za prve uprizoritve avtorskih del v živo, na nosilcu zvoka in slike ter v drugih tehnologijah;
d) 1. na področju gledališke ustvarjalnosti: . režija dveh celovečernih gledaliških predstav ali druge oblike gledaliških del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
d) 2. na področju govorne produkcije na nosilcu zvoka: . režija desetih dolgih radijskih iger ali dokumentarnih
oddaj ali drugih oblik zvočnih del, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
e) 1. na področju filmske ustvarjalnosti: režija enega celovečernega igranega filma ali druge oblike del s področja filmskega ustvarjanja, ki jim količinsko ustreza 1400 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
2. na področju govorne produkcije na nosilcu slike in zvoka: režija desetih iger ali druge oblike AV del, ki jim
količinsko ustreza 2000 tarifnih točk, pod pogojem, da gre za izvirna avtorska dela;
f) na področju književnosti, znanosti in likovne umetnosti: . pisanje izvirnega proznega, znanstvenega ali strokovnega dela v obsegu 20 avtorskih pol besedila, pesniške zbirke ali drame, radijske igre ali scenarija zanjo pod pogojem, da gre za prvo bibliografsko izdajo ali realizacijo v mediju; pisanje znanstvenega oziroma strokovnega dela na področju monografskih in kritiških študij o ustvarjalcu, umetnostnem obdobju ipd. (vizualne umetnosti) s pripadajočo strokovno dokumentacijo, seznami in viri v obsegu 10 avtorskih pol besedila; prevod dvakratne količine avtorskih pol zvrsti iz prvega odstavka točke f); . lektoriranje, fonetična obdelava, urejanje in druga dela s področja književnosti, znanosti, gledališča, filmske, medijske in likovne umetnosti, ki jim količinsko ustreza 2000 tarifnih točk; priprava prve predstavitve osebne razstave likovnega umetnika v srednje veliki galeriji, likovnega projekta-videa ali predstavitve za internet, performansa, javne skulpture, ilustracija knjige oziroma slikanice v obsegu 10 celostranskih ilustracij, oblikovanje celostne podobe firme ali blagovne znamke.
Kadar je osnova za izračun višine sofinanciranja avtorskega honorarja avtorska pola besedila, se šteje za avtorsko
polo 30.000 tiskarskih znakov. K tiskarskim znakom se prištevajo presledki med besedami in ločila; pri odstavkih se
štejeta prva in zadnja vrstica za polno ne glede na dejansko število znakov v njima.
4. člen
Pravilnik določa takele splošne pogoje, ki morajo biti zajeti v pogodbi med naročnikom in avtorjem, pri čemer
mora biti pogodba v skladu z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in mednarodnimi določili na področju avtorskih pravic:
1. na področju glasbene in glasbeno-scenske ustvarjalnosti: dele. rok naročnikov pogoj honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih 20 30 avtorjev podpis pogodbe 30 15 oddaja partiture 50 15 prva javna izvedba ali realizacija
na nosilcu ali posredniku zvoka in/ali slike V primeru naročila reklamnega spota ali posebej komponirane
kulisne glasbe (glasbe, ki je v odnosu do slike sekundarnega pomena) mora pogodba vsebovati prenos
avtorjevih pravic za uporabo naročene glasbe in materialnih avtorskih pravic za obdobje 12 mesecev od dneva prve
javne reprodukcije, na naročnika;
2. na področju plesne ustvarjalnosti: avtorska plesna predstava delež rok naročnikov pogoj honorarja plačila za plačilo v % v dnevih 20 30 avtorjev podpis pogodbe 30 15 predložitev koreografije in pričetek dela avtorja z izvajalci (plesalci) delež rok naročnikov pogoj honorarja plačila za plačilo v % v dnevih 50 15 prva javna izvedba ali realizacija na AV nosilcu ali posredniku avtorski plesni film in video delež rok naročnikov pogoj honorarja plačila za plačilo v % v dnevih 20 30 avtorjev podpis pogodbe in predstavitev ideje, izbora režiserja in drugih sodelavcev 60 15 montaža 20 15 prva javna projekcija soavtorstvo v drugih avtorskih projektih dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo v % v dnevih 20 30 podpis pogodbe s soavtorjem in pisni pristanek avtorja projekta
80 15 prva javna uprizoritev, prva javna projekcija (odvisno od narave predmeta soavtorstva). svetovanje v drugih avtorskih projektih dele. rok naročnikov pogoj honorarja plačila za plačilo v % v dnevih 20 30 podpis pogodbe s svetovalcem 80 15 zaključek dela svetovalca
3. na področju baletne ustvarjalnosti:
. gledališki gib
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
20 30 avtorjev podpis pogodbe
80 15 prva javna izvedba ali realizacija
na AV nosilcu ali posredniku
. baletni vložek v operi
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
40 15 pričetek dela z izvajalci (baletnimi
plesalci)
60 15 prva javna izvedba ali realizacija
na AV nosilcu ali posredniku
. celovečerni balet
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
20 30 avtorjev podpis pogodbe
30 15 predložitev koreografije in pričetek dela z izvajalci (baletnimi
plesalci)
50 15 prva javna izvedba ali realizacija
na AV nosilcu ali posredniku. televizija, film
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
20 30 avtorjev podpis pogodbe
50 15 zadnji dan snemanja
30 15 izdelava prve zvočne kopije
filma
4. področje književnosti, znanosti in likovne umetnosti:
. pisatelji
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v% v dnevih
50 30 izročitev rokopisa
50 15 izid dela oziroma pogodbeno
določen rok za izid dela v kateremkoli
mediju
za ponatis:
100 15 izid ponatisa oziroma pogodbeno
določen rok za izid ponatisa
za ponovitev v mediju
40 15
. znanstveni in strokovni pisci
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
50 30 izročitev rokopisa
50 15 izid dela oziroma pogodbeno
določeni rok za izid dela v kateremkoli
mediju
Založnik sme od avtorjevega honorarja odšteti honorar
za lekturo, ki sodi v težavnostno stopnjo F. IV. 2. ali F. IV. 3.
tarife.
. književni prevajalci
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
80 30 izročitev neoporečnega prevoda
20 15 izid dela oziroma pogodbeno
določen rok za izid za ponatis
100 15 izid ponatisa oziroma pogodbeno
določen rok za izid ponatisa
Založnik sme od prevajalčevega honorarja odšteti honorar
za lekturo, ki sodi v težavnostno stopnjo F. IV. 2. ali
F. IV. 3. tarife.
. lektorji
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
100 15 izročitev popravljenega besedila
Lektor je upravičen do dodatka v vi.ini do 50% njegovega
honorarja, če na željo naročnika opravi delo v krajšem
času, kot je v naslednjem odstavku tega člena določeno za
enomesečni obseg lektur:
točka tarife enomesečni obseg avtorskih pol
F. IV. 1. a 44
F. IV. 2. a 33
F. IV. 3. a 22
F. IV. 1. b. 38,5
F. IV. 2. b. 27,5
F. IV. 3. b. 16,5
F. IV. 1. c. 33
F. IV. 2. c. 22
F. IV. 3. c. 11
. uredniki
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
100 30 izročitev urejenega besedila
. likovni umetniki (ilustratorji) in oblikovalci
dele. rok naročnikov pogoj
honorarja plačila za plačilo
v % v dnevih
100 30 izročitev dela
ali
80 30 izročitev dela
20 15 izid dela oziroma pogodbeno
določen rok za izid
za ponatis ali za ilustracijo,
objavljeno v serijski (periodični) publikaciji:
100 15 izid dela ali publikacije
Izjemoma, za dela izjemne kvalitete ali težavnosti (zahtevnosti),
se priznavajo kot osnova za izračun stroškov del
tudi višji avtorski honorarji od tistih, ki so določeni v tem
členu, vendar največ za 50 odstotkov.
Avtorski honorar za ponatis je enak avtorskemu honorarju
za prvi natis v letu ponatisa, po dogovoru pa je lahko
tudi nižji do 20%.
Za ponatis v smislu tega pravilnika velja vsakokratno
povečanje osnovne naklade.
5. člen
Če se v času trajanja pogodbenega razmerja med naročnikom in avtorjem spremeni vrednost tarifne točke, mora
naročnik obračunavati vsa plačila avtorskega honorarja avtorju
po zadnji znani vrednosti tarifne točke.
6. člen
Pogodba med naročnikom in avtorjem mora vsebovati
določila, ki finančno sankcionirajo predvsem:
. nespoštovanje rokov naročnikovih plačil;
. nespoštovanje rokov oddaje oziroma izvedbe avtorskega
dela;
. oporečnost kvalitete oddanega oziroma izvedenega
avtorskega dela ter odgovornost naročnika za kvalitetno realizacijo
avtorskega dela;
. enostranski odstop od pogodbe, in ki določajo postopek
predlaganja sporazumne prekinitve pogodbe in mo.-
ne rešitve v tem primeru.
7. člen
Pogodba med naročnikom in avtorjem mora vsebovati
določilo, ki navaja število avtorskih izvodov (primerkov) avtorskega
dela, kot sledi:
a) na področju glasbene ustvarjalnosti: en izvod delovnega
oziroma profesionalnega zvočnega zapisa, če je
to mogoče;. na področju glasbeno-scenske ustvarjalnosti: en izvod
delovnega oziroma profesionalnega video zapisa, če je
to mogoče;
b) na področju plesne in baletne ustvarjalnosti: en izvod
delovnega oziroma profesionalnega video zapisa, če je
to mogoče;
. na področju video ustvarjalnosti: en izvod delovnega
oziroma profesionalnega video zapisa, če je to mogoče;
c) na področju književnosti, znanosti in likovne umetnosti:
. avtor besedila 10 izvodov ali en izvod delovnega ali
profesionalnega zvočnega zapisa, če je to mogoče;
. prevajalec 5 izvodov (če sta dva, pripadajo vsakemu
3 izvodi, če so trije, pripadata vsakemu 2 izvoda in po en
izvod, če je prevajalcev več);
. lektor za lekturo stopenj F. IV. 2. in F. IV. 3. tarife
1 izvod;
. likovni umetnik (ilustrator) najmanj 10 izvodov;
. oblikovalec 2 izvoda;
. avtor spremne besede 1 izvod (tudi v primeru, ee je
prevajalec dela).
8. člen
Ostale materialne pravice, obveznosti in odgovornosti
avtorjev in naročnikov v zvezi z deli, ki jih sofinancira Ministrstvo
za kulturo, se določijo v pogodbi med naročnikom in
avtorjem.
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 8. aprila 1999.
Jo.ef .kole l. r.
Minister
za kulturo
Tarife sofinanciranja avtorskih honorarjev na področju
glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke,
audio, video in multimedijske ustvarjalnosti ter na področju
književnosti, znanosti in likovne umetnosti
A.
GLASBENA IN GLASBENOSCENSKA
USTVARJALNOST
.t. točk
A. I KOMORNA GLASBA
A. I. 1. solo
do 3 minute 12
od 3 do 5 minut 20
od 5 do 8 minut 32
nad 8 minut . vsaka minuta 2
A. I. 2. duo
do 5 minut 42
od 5 do 10 minut 84
nad 10 minut . vsaka minuta 4
A. I. 3. komorne zasedbe (od tria do noneta)
do 5 minut 32
od 5 do 10 minut 104
nad 10 minut . vsaka minuta 5
A. I. 4. komorni ansambli (deset in več instrumentov)
do 5 minut 64
.t. točk
od 5 do 10 minut 128
nad 10 minut . vsaka minuta 6
A. II. ORKESTRALNA GLASBA
A. II. 1. komorni orkester
do 5 minut 80
od 5 do 10 minut 160
nad 150 minut . vsaka minuta 8
A. II. 2. simfonični orkester
do 8 minut 160
od 8 do 15 minut 300
nad 15 minut . vsaka minuta 10
A. II. 3. godba na pihala . koncertante skladbe
A. II. 3. a. . klasična zasedba
do 5 minut 80
od 5 do 10 minut 160
nad 10 minut . vsaka minuta 8
A. II. 3. b. . simfonična zasedba
do 5 minut 100
od 5 do 10 minut 200
nad 10 minut . vsaka minuta 10
A. III. VOKALNO INSTRUMENTALNA GLASBA (kantata,
oratorij in podobno)
do 8 minut 192
od 8 do 15 minut 360
nad 15 minut . vsaka minuta 12
A. IV. ZBOROVSKA GLASBA
A. IV. 1. do triglasja
A.IV.1.a. a cappella
do 5 minut 20
od 5 do 10 minut 40
nad 10 minut . vsaka minuta 2
A. IV. 2. .tiriglasje in več
A. IV. 2. a. a cappella
do 5 minut 30
od 5 do 10 minut 60
nad 10 minut . vsaka minuta 3
A. IV. 2. b. z dodanimi instrumenti
do 5 minut 36
od 5 do 10 minut 72
nad 10 minut . vsaka minuta 4
A. V. POSEBNE ZASEDBE (samo za izvirne skladbe za
tamburaški, harmonikarski, kitarski ansambel.
Harmonizacija, priredba in inštrumentacija skladb za
posebne zasedbe so navedene
v poglavju XII.)
do 5 minut 50
od 5 do 10 minut 100
nad 10 minut . vsaka minuta 5
A. VI. GLASBENO SCENSKA DELA
A. VI. 1. operna glasba
do 30 minut (tretjina večera)
. od 300
. do 700
do 45 minut (polovica večera)
. od 400
. do 1.000 točk
pribl. 90 minut (celovečerno delo)
. od 800
. do 2.000
A. VI. 2. glasba za balet
A. VI. 2. a. za simfonični ansambel
do 30 minut (tretjina večera) 600
do 45 minut (polovica večera) 900
pribl. 9 minut (celovečerno delo) 1.800
A. VI. 2. b. za komorni ansambel
do 30 minut (tretjina večera) 500
do 45 minut (polovica večera) 700
pribl. 90 minut (celovečerno delo) 1.400
A. VI. 2. c. tape music (posebej komponirana glasba v tape
izvedbi)
do 30 minut (tretjina večera) 300
do 45 minut (polovica večera) 450
pribl. 90 minut (celovečerno delo) 900
A. VII. ELEKTRONSKA GLASBA (ustvarjanje z uporabo
naprav za proizvajanje zvoka, tonskega generatorja,
linkmodulatorja, računalnika in sintetizatorja)
A. VII. 1. resna glasba
do 5 minut 50
od 5 do 10 minut 100
nad 10 minut . vsaka minuta 5
A. VII. 2. zabavna glasba
do 5 minut 25
od 5 do 10 minut 50
nad 10 minut . vsaka minuta 5
A. VIII. JAZZ GLASBA (kompozicija z navodili
za improvizacijo)
A. VIII. 1. skladba za ansambel do 5 minut 20-30
nad 5 minut . vsaka minuta 5
A. VIII. 2. skladba za orkester do 5 minut 60-90
nad 5 minut . vsaka minuta 8
A. IX. ZABAVNA GLASBA (notni zapis ali posnetek)
A. IX. 1. pop pesem, rock pesem, šanson, popevka, pesem
svobodne oblike in inštrumentalna glasba
pesem svobodne oblike
. od 6
. do 30
A. X. IZVIRNA GLASBA ZA FILM, RADIO, TELEVIZIJO,
DRAMSKO IN PLESNO
GLEDALIŠČ E
A. X. 1. za celovečerni igrani film
A. X. 1. a. spremljajoča glasba za standardni film
. od 300
. do 500
A. X. 1. b. spremljajoča glasba za znanstveno-fantastični
ali zgodovinski film
. od 400
. do 600
A. X. 1. c. glasba za musical ali glasbeni film
. od 500
. do 1.200
.t. točk
A. X. 2. za kratki igrani film (partitura za komorno
ali simfonično zasedbo)
do 20 minut 150
A. X. 3. za dokumentarni film (partitura za komorno
simfonično zasedbo)
A. X. 3. a. za celovečerni film 300
A. X. 3. b. za srednjemetražni film 180
A. X. 3. c. za kratkometražni film 120
A. X. 4. za izobraževalni film (partitura za komorno
ali simfonično zasedbo)
za minuto glasbe 10
A. X. 5. za animirani film (partitura za komorno
ali simfonično zasedbo)
A. X. 5. a. za minuto glasbe 45
za kratki film do 1 minute 50
za izobraževalni film . za vsako minuto 35
A. X. 6. za televizijska operna in baletna dela
A. X. 6. a. za televizijsko opero
enako kot v postavki A.VI.1.
A. X. 6. b. za televizijski balet
enako kot v postavkah od A.VI.2
A. X. 7. za televizijsko dramo
A. X. 7. a. simfonična zasedba
do 10 minut 100
nad 10 minut . vsaka minuta 10
A. X. 7. b. komorna zasedba
do 10 minut 80
nad 10 minut . vsaka minuta 8
A. X. 7. c. tape music
do 10 minut 50
nad 10 minut . vsaka minuta 5
A. X. 8. za televizijsko serijo
za epizodo 200
A. X. 9. za celovečerni televizijski film
spremljajoča glasba standardnega filma
. od 300
. do 500
znanstveno-fantastičnega filma ali zgodovinskega
spektakla
. od 400
. do 600
za musical, glasbeni film
. od 500
. do 1.000
A. X. 10. za televizijski dokumentarni film
za celovečerni film 300
za srednjemetra.ni film (do 50 minut) 180
za kratkometra.ni film 120
A. X. 11. za izobraževalni televizijski film
za minuto glasbe 10
A. X. 12. za televizijsko ..pico. 100
A. X. 13. za reklamni film
za minuto glasbe 35
Stran 3134 / .t. 28 / 22. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije
.t. točk
A. X. 14. za reklamni spot (10 do 20 sekund) 100
A. X. 15. izvirna pesem, otroška popevka, množična pesem
ipd. za film ali televizijo, ne glede na filmski
žanr
. od 30
. do 40
A. X. 16. radijska opera
enako kot v postavki A. VI. 1.
A. X. 17. za radijsko igro, otroško radijsko igro ipd.
za solo instrument, vštevši sintetizator . za minuto 4
za ansambel z do 6 izvajalci . za minuto 10
za večji ansambel . za minuto 12
A. X. 18. gledališka scenska glasba
50% vrednosti postavk od A. I do A. IX.
A. XI. MULTIMEDIALNA DELA
vrednosti kot v poglavjih od A. I. do A. IX., z upoštevanjem
zasedbe, trajanja, zahtevnosti in kategorije
A. XII. UMETNIŠKE OBDELAVE IN IZVIRNI ARANŽMAJI
A. XII. 1. aranžma za vokalno zabavno glasbo (npr. pop, rock,
..lager. ipd.)
za ansambel do 9 instrumentov brez godal 14
za plesni orkester ali za ansambel godal 20
za revijski ali simfonični orkester 32
s pretežno uporabo elektronskih instrumentov
. od 4
. do 14
A. XIII. dodatek za soustvarjalnost glasbenika ali pevca .
izvajalca
pri študiju premiernih uprizoritev:
0,1% vrednosti novega dela k honorarju za vsak
vadbeni termin
B.
PLESNA USTVARJALNOST
.t. točk
B. I. AVTORSKA PLESNA PREDSTAVA
B. I. 1. krajša avtorska koreografija (do 5 minut) 100
B. I. 2. daljša avtorska koreografija (od 6 do 20 minut) 250
B. I. 3. krajša avtorska plesna predstava
(21 do 40 minut) 350
B. I. 4. celovečerna avtorska plesna predstava
(50 minut) 500
B. I. 5. celovečerna avtorska plesna predstava
(nad 50 minut . za vsako minuto) 10
B. II. AVTORSKI PLESNI FILM/VIDEO
B. II. 1. do 3 minute 200
B. II. 2. od 4 do 10 minut 500
B. II. 3. od 11 do 24 minut 700
B. II. 4. v trajanju 25 minut 1.000
B. II. 5. nad 25 minut . za vsako minuto 20
B. III. SOAVTORSTVO V DRUGIH AVTORSKIH PROJEKTIH
B. III. 1. sodelovanje v celotnem procesu ustvarjanja
gledališke predstave, prireditve-proslave, glasbenega
koncerta, performansa, happeninga, televizijske
oddaje, filma, videa, multimedijskih
interaktivnih dogodkov 666
.t. točk
B. III. 2. krajše oblike sodelovanja . procentualno glede
na dele. sodelovanja pri pripravi in postavljanju
projekta
B. IV. SVETOVANJE PRI DRUGIH AVTORSKIH
PROJEKTIH
polovica točk za oblike sodelovanja pod B. III.
B. V. dodatek za soustvarjalnost plesalca-izvajalca pri
.tudiju nove izvirne plesne koreografije:
do 0,2% vrednosti novega dela k honorarju za
vsak vadbeni termin
C.
BALETNA USTVARJALNOST
.t. točk
C. I. GLEDALIŠKI GIB 100
C. II. BALETNI VLOŽEK V OPERNI PREDSTAVI
(do 2 minuti) 250
C. III. BALETNI VLOŽEK V OPERI
(kot samostojna točka)
. od 200
. do 400
C. IV. CELOVEČERNA BALETNA PREDSTAVA 1.000
C. V. TELEVIZIJA, FILM
C. V. 1. snemalni dan koreografa 250
C. V. 2. priprava/dan 150
C. V. dodatek za soustvarjalnost baletnega plesalca
pri študiju nove izvirne baletne koreografije:
do 0,35% vrednosti novega dela k honorarju za
vsak vadbeni termin
D.
GLEDALIŠKA USTVARJALNOST
.t. točk
D. I REŽIJA
D. I. 1. celovečerne gledališke predstave
. od 800
. do 1.000
D. I. 2. krajše gledališke predstave ali proslave
. od 150
. do 300
D. I. 3. lutkovne predstave
. od 300
. do 500
D. I. 4. REŽIJSKI PRISTOP priložnostnih kulturnih
prireditev
. od 200
. do 250
D. 1. 5. ASISTENCA REŽIJE . 25% točk za režijo
D. II. DRAMATURGIJA
D. II. 1. celovečerne gledališke predstave
. od 240
. do 500 točk
D. II. 2. krajše gledališke predstave
. od 120
. do 250
D. II. 3. lutkovne predstave
. od 150
. do 250
D. II. 4. PRIREDBA . 25% točk za dramaturgijo
D. III. SCENOGRAFIJA
. od 300
. do 500
D. IV. KOSTUMOGRAFIJA
. od 220
. do 400
D. V. OBLIKOVANJE LUEI
D. V. 1. celovečerne gledališke predstave
. od 100
. do 120
D. V. 2. krajše gledališke predstave ali proslave
. od 80
. do 100
D. VI. OBLIKOVANJE ZVOKA
D. VI. 1. celovečerne gledališke predstave
. od 80
. do 100
D. VI. 2. krajše gledališke predstave ali proslave
. od 60
. do 80
D. VII. OBLIKOVANJE MASKE
. od 60
. do 100
D. VIII. dodatek za soustvarjalnost igralca-izvajalca pri .tudiju
novega izvirnega gledališkega
dela:
do 0,14% vrednosti dela k honorarju za vsak
vadbeni termin
E.
FILMSKA USTVARJALNOST
.t. točk
E. 1. IZDELAVA SINOPSISA
(odvisno od načrtovanega trajanja)
. od 20
. do 100
E. II. IZDELAVA SCENARIJA
(odvisno od načrtovane minutaže)
. od 50
. do 500
E. III. 1. REŽIJA IGRANEGA FILMA
E. III. 1. a. kratkega filma (do 15 minut)
. od 250
. do 300
E. III. 1. b. kratkega filma (od 16 do 30 minut)
. od 300
. do 500
E. III. 1. c. srednjemetražnega filma (od 31 do 60 minut)
. od 500
. do 700
.t. točk
E. III. 1. d. celovečernega filma
. od 1.500
. do 2.000
E. III. 2. REŽIJA RISANEGA FILMA
E. III. 2. a. v trajanju do treh minut
. od 100
. do 200
E. III. 2. b. v trajanju do petih minut
. od 120
. do 150
E. III. 2. c. v trajanju do deset minut
. od 180
. do 300
E. III. 2. d. v trajanju do dvajset minut
. od 300
. do 500
E. III. 2. e. celovečernega risanega filma
. od 1.500
. do 2.000
E. III. 3. REŽIJA VIDEO PROJEKTA
E. III. 3. a. v trajanju do 15 minut
. od 250
. do 300
E. III. 3. b. v trajanju od 16 do 30 minut
. od 300
. do 500
E. III. 3. c. v trajanju od 31 do 60 minut
. od 500
. do 700
E. III. 3. d. v trajanju od 61 do 85 minut
. od 750
. do 1.500
E. IV. ASISTENT REŽIJE
25% točk za režijo
E. V. 1. SCENOGRAF
30% točk za režijo
E. V. 2. ASISTENT SCENOGRAFA
18% točk za režijo
E. VI. 1. KOSTUMOGRAF
25% točk za režijo
E. VII. 1. DRAMATURG
25% točk za režijo
E. VII. 2. LEKTOR
25% točk za režijo
E. VII. 3. SKRIPT
30% točk za režijo
E. VIII. 1. DIREKTOR FOTOGRAFIJE
50% točk za režijo
E. VIII. 2. FOTOGRAF
20% točk za režijo
E. IX. 1. SNEMALEC
30% točk za režijo
E. IX. 2. ASISTENT KAMERE
18% točk za režijo
E. X. 1. TONSKI SNEMALEC
25% točk za režijo
E. X. 2. ASISTENT TONA
18% točk za režijo
E. XI. KREATOR MASKE
25% točk za režijo
E. XII. GRAFIK
20% točk za režijo
F.
USTVARJALNOST NA PODROČJU
KNJIŽEVNOSTI, ZNANOSTI IN
LIKOVNE UMETNOSTI
.t. točk
F. I PISATELJI
F. I. 1. proza (leposlovna in esejistična) . avtorska pola
. od 33,30
. do 100,00
F. I. 2. poezija . verz
. od 0,50
. do 0,82
. pavšal za zbirko
. od 273,60
. do 822,50
F. I. 3. dramatika . pavšal za dramo
. od 273,60
. do 547,00
F. I. 4. ocena književnega dela
. od 4,50
. do 18,00
F. I. 5. enourni literarni nastop avtorja 6,00
F. II. ZNANSTVENI IN STROKOVNI PISCI
F. II. 1. znanstvena razprava (kompleksna študija z aparatom),
monografska študija (case study z aparatom),
kritična izdaja virov, esej z znanstveno
temo . avtorska pola
. od 65,70
. do 82,10
F. II. 2. monografska ali kritiška študija o ustvarjalcu,
umetnostnem obdobju in podobno (vizualne
umetnosti)
. od 160,00
. do 200,00
F. II. 3. strokovni priročniki (slovarji, leksikografska dela,
registri, bibliografije, biografije), poljudnoznanstvena
dela . avtorska pola
. od 41,00
. do 65,70
F. III. KNJIŽEVNI PREVAJALCI
F. III. 1. prevod proze, znanstvenega ali strokovnega
dela . avtorska pola
. od 33,00
. do 41,00
F. III. 2. prevod poezije . verz
. od 0,27
. do 0,85
F. IV. LEKTORJI
F. IV. 1. Besedilo z redkimi pravopisnimi napakami
F. IV. 1. a. leposlovje, esejistična besedila . avtorska pola 2,71
F. IV. 1. b. poljudnoznanstvena besedila . avtorska pola 3,12
F. IV. 1. c. znanstvena in strokovna besedila . avtorska
pola 3,61
F. IV. 2. Besedilo z mnogimi pravopisnimi in slovničnimi
napakami
.t. točk
F. IV. 2. a. leposlovje, esejistična besedila . avtorska pola 3,61
F. IV. 2. b. poljudnoznanstvena besedila . avtorska pola 4,40
F. IV. 2. c. znanstvena in strokovna besedila . avtorska
pola 5,42
F. IV. 3. Besedilo, ki ima poleg pravopisnih in slovničnih
napak .e stilske pomanjkljivosti
F. IV. 3. a. leposlovje, esejistična besedila . avtorska pola 5,42
F. IV. 3. b. poljudnoznanstvena besedila . avtorska pola 7,22
F. IV. 2. c. znanstvena in strokovna besedila . avtorska
pola 11,00
F. V. 1 Jezikovno (vsebinsko) redigiranje besedila
(50% točk avtorjevega honorarja)
F. V. 2. Korekture v stolpcih . avtorska pola
. od 0,54
. do 2,13
Korekture v straneh . avtorska pola
. od 0,37
. do 1,47
F. VI. UREDNIKI
F. VI. 1. urejanje leposlovnih in esejističnih besedil
10% točk za izvirnik
F. VI. 2. urejanje znanstvenih in strokovnih besedil
15% točk za izvirnik
F. VII. LIKOVNI UMETNIKI (ILUSTRATORJI)
F. VII. 1. ilustracija za knjižni ovitek
. od 42,00
. do 61,00
F. VII. 2. notranja celostranska ilustracija
. od 42,00
. do 61,00
F. VII. 3. notranja polstranska ilustracija
. od 28,00
. do 41,00
F. VII. 4. mala ilustracija, vinjeta in podobno
. od 14,00
. do 27,00
F. VII. 5. avtorski strip . 1 stripovska pola
. od 61,60
. do 82,14
F. VII. 6. tehnična skica . ura risanja
. od 2,00
. do 3,00
F. VIII. OBLIKOVALCI
F. VIII. 1. knjižne opreme:
F. VIII. 1. a. zasnova knjižne zbirke 5 do 10 naslovov
. od 61,60
. do 102,70
F. VIII. I. b. oblikovanje posameznega naslova v zbirki -
5 do 10% točk za zasnovo
F. VIII. 1. c. oblikovanje knjižnega ovitka, platnic ali
.eitnega ovitka
. od 20,33
. do 27,10
F. VIII. 1. d.oblikovanje tipične strani
. od 15,40
. do 32,80
F. VIII. 1. e.oblikovanje tipične strani zahtevnega preloma
(znanstvene, izobraževalne izdaje s slikovnimi
elementi in risbami
. od 24,64
. do 32,83 točk
F. VIII. 1. f. oblikovalska realizacija preloma za stran:
do 192 strani
. od 0,24
. do 0,32
nad 192 strani
. od 0,15
. do 0,21
F. VIII. 2. fotografije
F. VIII. 2. a. za naslovno stran
. od 16,43
. do 24,64
F. VIII. 2. b.za notranje strani
. od 1,65
. do 3,29
F. IX. OBLIKOVALCI RAZSTAV
F. IX. 1. postavitev (oblikovanje) enostavnejših razstav z
dvedimenzionalnimi eksponati . za 1 kv. meter
prostora
. od 0,55
. do 0,65
F. IX. 2. postavitev zahtevnejših razstav s tridimenzionalnimi
eksponati in scenografske
postavitve
. od 0,65
. do 0,75
F. IX. 3. prestavitev (preselitev) razstave v drug ambient
30% točk za postavitev
F X. LIKOVNI UMETNIKI . RAZSTAVNINE
F. X. 1. monografska ali retrospektivna razstava 360,00
F. X. 2. pregledna razstava 240,00
F. X. 3. manjša (osebna) razstava 120,00
F. X. 4. razstavnina za ponovitev razstave v drugem ambientu
25% točk za prvo predstavitev
F. XI. OBLIKOVALCI IN REALIZATORJI LUTK
F. XI. 1. likovna zasnova lutke-skice
. od (enostavna skica) 20,50
. do (tehnološka skica) 30,20
F. XI. 2. realizacija lutke
F. XI. 2. a. realizacija marionete in sicilianke
. od (enostavna marioneta/sicilianka) 80,00
. do (zelo zahtevna marioneta) 133,00
F. XI. 2. b. realizacija javajke
. od (enostavna javajka) 80,00
. do (zelo zahtevna javajka) 133,00
F. XI. 2. c. realizacija ročne lutke
. od (enostavna ročna lutka . princip rokavice)27,00
. do (zapletena z mehanizmom
za premik glave) 60,00
F. XI. 2. d. realizacija maske
. od (kaširan stiropor) 18,00
. do (v velikosti človeške glave) 33,00
F. XI. 3. realizacija delov marionet
F. XI. 3. a. glave 20,00
F. XI. 3. b. dlani (par) 10,00
F. XI. 3. c. stopal (par) 6,70
F. XI 3. d. glave, dlani in stopala iz stiroporja
70% točk za postavk od F. XI. 3. a-c