Objavljam osnutek aneksa, troche ki  ga je v namen širše razprave in podpore posredoval Denis Miklav?i?, predsednik SUKI – sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na podro?ju kulture in informiranja pri sindikatu Glosa. Komentirate lahko tu, ali pa komentarje pošljete po e-mailu: denis.miklavcic[at]guest.arnes.si. 

ANEKS

KOLEKTIVNE POGODBE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI

 V REPUBLIKI SLOVENIJI

ZA SAMOZAPOSLENE NA PODRO?JU KULTURE

 

 

 

I. SPLOŠNE DOLO?BE

 

1.    Stranke aneksa kolektivne pogodbe

 

Ta aneks sklenejo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Kulturniška zbornica Republike Slovenije, Gospodarska zbornica Republike Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, GIZ neodvisnih producentov Slovenije, združenje producentov, javni zavod RTV Slovenije in sindikat GLOSA – Sindikat Kulture Slovenije.

 

2.     Veljavnost aneksa kolektivne pogodbe

 

Aneks kolektivne pogodbe velja in se uporablja za vse zavode, producentske hiše in druge delodajalce oziroma naro?nike v dejavnostih kulture in množi?nih medijev (v nadaljevanju naro?nik), ter za vse samostojne delavce na podro?ju kulture v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju prevzemnik).

 

Pogodba, ki bi bila manj ugodna za samostojnega delavca ne izklju?uje dolo?il tega aneksa kolektivne pogodbe.

Izraz »samostojni delavci na podro?ju kulture« pomeni tiste samozaposlene osebe, ki so z izpolnjevanjem pogojev vpisani v razvid samozaposlenih oseb na podro?ju kulture pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ali v register samostojnih podjetnikov na podro?ju kulture oziroma se profesionalno ukvarjajo z ustvarjanjem in soustvarjanjem na podro?ju množi?nih medijev.

 

Dolo?be tega aneksa kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu dolo?b zakona o delovnih razmerjih in obligacijskega zakonika.

 

 

3.     Uporaba dolo?il kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti

 

Pri uporabi tega aneksa kolektivne pogodbe se smiselno uporabljajo dolo?ila kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

 

 

II.    OBLIGACIJSKE DOLO?BE

 

1.    Pozitivna izvedbena dolžnost

 

Stranke aneksa kolektivne pogodbe si morajo z vsemi legalnimi sredstvi, ki so na voljo prizadevati za uresni?evanje in spoštovanje njenih na?el.

 

2.    Negativna izvedbena dolžnost

 

Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

 

3.    Sklenitev, sprememba in dopolnitev aneksa kolektivne pogodbe

 

Postopek za sklenitev novega aneksa kolektivne pogodbe se za?ne na pobudo ene od strank vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti tega aneksa kolektivne pogodbe.

Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi aneksa kolektivne pogodbe nastopajo reprezentativni sindikati kot ena stranka na strani samostojnih delavcev.

Spremembo ali dopolnitev aneksa kolektivne pogodbe lahko pogodbene stranke predlagajo kadarkoli.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev aneksa kolektivne pogodbe, predloži drugim strankam svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Druge stranke so se dolžne do predloga opredeliti v 30 dneh po njegovem prejemu.

V primeru, da katera od strank predloga ne sprejme ali se do njega ne opredeli v 30 dneh po prejemu, za?ne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za poravnavo.

Dolo?be te to?ke, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve tega aneksa kolektivne pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve novega aneksa kolektivne pogodbe.

 

4.    Reševanje sporov

 

Za reševanje sporov med strankami aneksa kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogo?e rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za poravnavo in arbitražni svet.

Do spora med strankami pride, ?e se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi aneksa kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

 

5.    Sestava komisije za poravnavo

 

V komisijo za poravnavo imenujejo stranke, ki predstavljajo naro?nika po enega ?lana, sindikat pa enako število ?lanov.

?lani komisije imenujejo iz vrst uglednih kulturnih delavcev sporazumno predsednika komisije, ki je dodaten ?lan.

6.    Za?etek postopka

 

Postopek poravnave se za?ne na zahtevo ene izmed strank.

 

7.    U?inki poravnave

 

Poravnava velja za neuspešno, ?e ena od strank ne imenuje ?lanov komisije za poravnavo, ?e ?lani komisije ne imenujejo predsednika komisije ali ?e ena od strank pisno izjavi, da je bila poravnava neuspešna.

Ko je poravnava uspešna, morata stranki sprejeti pisni sporazum. Sporazum tako postane enakovredna sestavina aneksa kolektivne pogodbe.

?e je poravnava neuspešna, odlo?i o spornih vprašanjih arbitražni svet.

 

8. Imenovanje arbitražnega sveta

 

Arbitražni svet ima tri ?lane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega ?lana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika imenujejo stranke sporazumno.

 

?e ne morejo sporazumno dolo?iti predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodiš?e, pristojno za delovne spore.

 

 

9. Odbor za razlago aneksa kolektivne pogodbe

 

Stranke aneksa kolektivne pogodbe sporazumno imenujejo tri?lanski odbor za razlago aneksa kolektivne pogodbe.

 

 

10. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

 

V primeru, ?e ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s tem aneksom kolektivne pogodbe, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Svoj odstop mora drugim strankam pisno napovedati najmanj tri mesece pred nameravanim odstopom.

 

Trimese?ni rok za?ne te?i z dnem prejema pisne napovedi iz prejšnjega odstavka.

 

Pred iztekom trimese?nega roka od te pogodbe ni mogo?e odstopiti.

 

 

III. DOLO?BE O OBVEŠ?ANJU IN DELOVANJU SINDIKATOV

 

1. Obveš?anje

 

Direktor in organi upravljanja zagotavljajo obveš?anje sindikata o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno- ekonomski položaj in pravice ter obveznosti prevzemnikov.

 

 

2. Pogoji za delo sindikata

 

Ta aneks kolektivne pogodbe ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v kulturni dejavnosti, dajejo pobude, predloge, zavzemajo stališ?a in postavljajo zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov z odlo?itvami naro?nika ni mogo?e omejiti.

 

Direktor, pooblaš?eni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odlo?ajo organi upravljanja in pooblaš?eni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti prevzemnika.

 

Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke stavkovna pravila v skladu z zakonom o stavki.

 

 

 

IV. POGODBENA RAZMERJA

 

 

1. Naro?ilo

 

Naro?nik naro?i in prevzemnik prevzame delo po dolo?bah obligacijskega zakonika.

 

Naro?nik in prevzemnik sta v obligacijskem razmerju enakopravna. To pomeni, da naro?nik ne more imeti dispozitivne, normativne in disciplinske oblasti nad prevzemnikom.

 

V obligacijskem razmerju se naro?nik in prevzemnik zavezujeta k obvezni uporabi dobrih poslovnih obi?ajev.

Prevzemnik se obvezuje opraviti delo po pravilih stroke in po obi?ajih, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Naro?nik se obvezuje, da ne bo nalagal izvajalcu obveznosti in od njega zahteval postopkov, ki bi le-temu onemogo?ili ali otežili opraviti delo po pravilih stroke in po obi?ajih, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka

 

Stranke obveznostnega razmerja so dolžne izpolniti svoje obveznosti. Prevzemnik je dolžan v roku opraviti prevzeto delo, naro?nik pa je dolžan v pogodbenem roku pla?ati opravljeno delo

 

 

2. Ponudba

 

Prevzemnik lahko pošlje potencialnemu naro?niku ponudbo kot predlog za sklenitev pogodbe. ?e naro?nik ne odgovori na ponudbo, ne pomeni, da jo je sprejel. ?e pa sta izvajalec in naro?nik v stalni poslovni zvezi, se šteje, da je naro?nik ponudbo sprejel, ?e je ni zavrnil takoj ali v danem roku. Prav tako mora izvajalec, ki je ponudil opravljanje dela, le-to tudi izvršiti, ?e ga ni takoj zavrnil.

 

 

3. Pogodba

 

Naro?nik in prevzemnik lahko sklepata naslednje vrste pogodb:

-         avtorske,

-         podjetniške (13.?len OZ),

-         podjemne pogodbe (619 do 622.?len OZ),

-         naro?ilo (766 do 787.?len OZ).

 

Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, oziroma tedaj, ko prevzemnik prejme od naro?nika izjavo, da le-ta sprejema ponudbo.

Pri razlagi spornih dolo?b pogodbe je treba iskati skupen namen pogodbenih strank in dolo?ila razumeti tako, da so v skladu z na?eli obligacijskega prava.

Pogodba mora vsebovati predmet pogodbe, ki mora biti mogo?, dopusten, dolo?en ali dolo?ljiv. To pomeni, da mora biti definirana obveznost prevzemnika, da mora pogodba vsebovati podatke, s katerimi je mogo?e dolo?iti obseg dela ali storitve.

 

S pogodbo uredita prevzemnik in naro?nik pisno predvsem naslednja vprašanja:

- sklenitev in trajanje pogodbenega razmerja;

- naziv in opis delovnega mesta, oziroma opis dela za katerega je sklenjena pogodba;

- tarifna oziroma pla?ilna skupina;

 - kraj opravljanja dela;

 - delovni ?as, odmore, po?itke in dopust;

 - ukrepe za posebno varstvo delavcev;

 - pla?ilo in nadomestilo stroškov;

 - na?in spremembe pogodbe;

 - druge pravice in obveznosti prevzemnika in naro?nika.

 

Prevzemnik ima možnost vpogleda v vsebino kolektivne pogodbe pri sindikatu GLOSA kadarkoli to zahteva.

 

 

4.    Trajanje pogodbe

 

Pogodba traja do roka, ki je v pogodbi naveden. Ta rok se lahko podaljša ali skrajša z aneksom k pogodbi.

 

Pogodba se sklepa praviloma za dolo?en projekt z dolo?enim terminskim rokom. Pogodba se lahko sklene tudi za ve? projektov vendar ne za dalj kot 1 leto pri istem naro?niku.

 

?e je pri istem naro?niku sklenjena pogodba za daljše obdobje kot 1 leto in ni omejena na dolo?en projekt z dolo?enim terminskim rokom, ali ?e je sklenjeno ve? zaporednih pogodb z prekinitvijo krajšo od 10 tednov, se šteje, da ima naro?nik potrebo po stalnem angažiranju, zato ima prevzemnik pravico zahtevati pogodbo o delu po zakonu o delovnih razmerjih. V primeru, da naro?nik zavrne tako zahtevo, ne more skleniti pogodbe z drugim prevzemnikom za isto delo, prvi prevzemnik pa ima prednostno pravico pri kandidiranju na razpisano delovno mesto, ki ga naro?nik razpiše za delo, ki ga je prevzemnik opravljal.

 

5.    Pred?asna razveza pogodbe

 

Do pred?asne prekinitve pogodbe lahko pride v primerih in pod pogoji, ki jih predvideva obligacijski zakonik, to so predvsem:

       -         razveza pogodbe zaradi nespolnitve

-         razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliš?in

-         ?ezmerno prikrajšanj

-         oderuška pogodba

 

6. Ni?nost dolo?il

 

V kolikor dolo?ila posamezne pogodbe med naro?nikom in prevzemnikom postavljajo katerokoli pogodbeno stran v slabši položaj, kot je po tej kolektivni pogodbi, so takšna dolo?ila ni?na in se uporabljajo dolo?ila ta kolektivne pogodbe.

 

 7. Volonterstvo

 

Kandidat za opravljanje samostojne dejavnosti lahko dela pri dolo?enem projektu kot volonter  pod pokroviteljstvom mentorja.

Tako lahko dela, dokler ne doseže pogojev za registracijo samostojne dejavnosti ozrroma samozaposlitve.

 

Naro?nik mora volonterju pla?ati stroške, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem dela in življenske stroške.

 

Naro?nik pla?a mentorju pla?ilo za mentorstvo.

8. Delovni ?as

 

a) Splošne dolo?be

 

1. ?len

 

Delovni ?as samostojnih delavcev v kulturnih dejavnostih traja 40 ur tedensko.

 

Odmor med delom traja 30 minut in se šteje v delovni ?as.

 

 

2. ?len

 

Prevzemnik se mora držati naro?nikovih navodil glede razporeditve delovnega ?asa, ?e tako zahteva organizacijski proces prevzetega dela. Pri tem se mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in po?itke delavcev.

 

V primerih prerazporeditve delovnega ?asa se fond ur uravnava tedensko. Delovni ?as, ki presega tako ugotovljeni obvezni fond se obravnava kot nadurno delo oziroma se kompenzira z odsotnostjo delavca pod enakimi pogoji kot nadurno delo.

 

 

b) Posebne dolo?be

 

3. ?len

 

Delovni ?as umetniških delavcev je sestavljen iz dejanskega delovnega ?asa in ?asa za osebno pripravo.

 

Dejanski delovni ?as je sestavljen iz ?asa skupne priprave na vajah in ?asa prireditve.

 

?as osebne priprave obsega praviloma polovico delovnega ?asa.

 

 

4. ?len

 

Delovni ?as programskih in tehni?nih delavcev zajema tudi pripravljenost na delo in dežurstva.

 

Pripravljenost na delo je ?as, ko delavec na sedežu zavoda ali posamezni delovni enoti ?aka na morebitno razporeditev na delovno nalogo.

 

Dežurstvo je ?as, ko delavec na sedežu zavoda ali v posamezni delovni enoti opravlja vzdrževalna, servisna ali podobna dela v zvezi s svojo delovno nalogo.

 

 

9. Letni dopust

 

5. ?len

 

Prevzemniku pripada za vsake štiri tedne dela najmanj en dan pla?anega dopusta. Dopust lahko koristi v dogovoru z naro?nikom med trajanjem naro?enega dela ali po njem, ?e delo ne traja dlje od 6 mesecev.

 

 

10. Odsotnosti z dela z nadomestilom pla?ila

 

6. ?len

 

Prevzemnik, ki sklene pogodbo za dalj kot 8 tednov, ima pravico do pla?ane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliš?in, poleg primerov opredeljenih v zakonu še v naslednjih primerih:

- sklenitev zakonske zveze  2 dni

- rojstvo otroka  2 dni

- poroka otroka  1 dan

 

- ob smrti v ožji družini (starši, zakonec, otrok, sestra ali brat, o?ima, ma?ehe, pastorke ali pastorka, polsestre ali polbrata, posvojitelja ali posvojenca)  3 dni

 

- ob smrti staršev zakonca, starih staršev ali osebe v ožjem sorodstvu, ?e delavec živi z njo v skupnem gospodinjstvu  2 dni

 

- ob elementarnih nesre?ah, ?e huje prizadenejo delavca ali njegovo družino  5 dni

 

- v primeru težke nesre?e ali hude bolezni ožjega družinskega ?lana  5 dni

 

- zaradi za delavca posebno pomembnih zadev (poziv državnega organa, sodiš?e itd.)  1 dan

 

- selitev  3 dni

 

 

11. Izobraževanje

 

7. ?len

 

Samostojni delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih in sledijo stroki.

 

8. ?len

 

Samostojni delavci se strokovno izpopolnjujejo:

 

- s prakti?nim delom na drugih delovnih mestih, kjer lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko svoje strokovno znanje razširijo,

 

- s prakti?nim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje,

 

- na te?ajih,

 

- na seminarjih,

 

- na strokovnih sre?anjih in umetniških tekmovanjih državnega ali mednarodnega zna?aja.

 

 

 

12. Disciplinska odgovornost

 

9. ?len

 

Prevzemnik je odgovoren za svoje delo po zakonu o obligacijskih razmerjih.

 

 

13. Varstvo pri delu

 

10. ?len

 

Naro?nik je odgovoren za varno delo in zato mora:

 

- zagotoviti delovna zaš?itna sredstva oziroma delovno obleko in obutev, ki ustreza posebnosti delovnega mesta oziroma naro?enega dela,

 

- prilagoditi delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,

 

- prilagajati delo tehni?nemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,

 

- razvijati varstvo pri delu, vklju?no s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja.

 

Vsi ukrepi v zvezi z varstvom pri delu so stroški naro?nika.

 

Vsak prevzemnik je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu in se je dolžan držati pravil varnega dela in navodil odgovornih delavcev. Vsak prevzemnik se je dolžan izobraževati za varno delo.

 

 

V. PLA?ILO, DODATKI IN NADOMESTILA STROŠKOV

 

1. Pla?ilo

 

11. ?len

 

Pla?ilo za naro?eno delo se dolo?i na podlagi ocene potrebnega ?asa za izvršitev naro?ila v dneh ali tednih.

Oceno potrebnega ?asa za izvršitev naro?ila uskladita naro?nik in prevzemnik. V primeru dvoma, se primerja naro?eno delo s podobnim v stroki in z obi?aji v stroki. Nesorazmerje med naro?enim delom in pla?ilom se prepozna kot ?ezmerno prikrajšanje.

 

 

12. ?len

 

Pla?ilo pogodbenega zneska se lahko izvrši v ve? obrokih pri pogodbah, daljših od štirih tednov, s tem, da si obroki sledijo v obdobjih, ki niso daljša od štirih tednov.

 

Pla?ilo se izpla?a v bruto znesku na podlagi izstavljenega ra?una ali na na?in, dolo?en v pogodbi. Naro?nik nakaže del zneska kot akontacijo dohodnine dav?ni upravi RS v primerih, ki jih predvideva zakon.

 

Pogodba med naro?nikom in prevzemnikom lahko vsebuje dolo?ila, ki so za prevzemnika ugodnejša od dolo?il tega aneksa kolektivne pogodbe.

 

 

13. ?len

 

Za dolo?itev osnovne vrednosti enote dela se uporabi bruto vrednost ure dela primerljivega orientacijskega delovnega mesta ali sistemiziranega delovnega mesta z isto stopnjo zahtevnosti dela.

 

Enota dela je ura dela, kar pomeni za delovni dan 8 ur, za delovni teden pa 40 ur.

14. ?len

 

Pla?ilo naro?enega dela se izra?una tako, da se osnovna vrednost enote dela pove?a za dodatke, ki pripadajo prevzemniku po tem aneksu kolektivne pogodbe in pomnoži s predvidenim ?asovnim obsegom dela, vklju?ujo? dneve dopusta.

 

 

15. ?len

 

Prevzemniku pripadajo nadomestilo za prehrano med delom ter povra?ila stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim ?asom. Nadomestila ne pripadajo v primeru, da naro?nik na lastne stroške organizira prehrano med delom in prevoz na delo in z dela od sedeža prevzemnika.

 

16. ?len

 

Dolo?itev primerljivega orientacijskega delovnega mesta ali sistemiziranega delovnega mesta z isto stopnjo zahtevnosti dela uskladita naro?nik in prevzemnik. V primeru pritožbe prevzemnika lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo, lahko pa tudi sproži postopek arbitraže.

 

 

2. Dodatki za samostojno opravljanje dejavnosti

 

17. ?len

 

Zaradi samostojnega opravljanja dejavnosti pripadajo prevzemniku dodatki na osnovno vrednost enote dela:

 

-         prispevek za socialno varnost delodajalcev: 16,10%

-         regres za letni dopust: 5%

-         dodatek za izobraževanje in sledenje stroki: 12%

-         investicije v osnovna sredstva: 5%

-         dodatek za administrativno delo: 10%

-         dodatek za pravniške storitve: 6%

-         dodatek za nadomestilo izpada prihodka v primeru bolezni: 0,6%

-         dodatek za jubilejne nagrade: 0,3%

-         dodatek za odpravnino ob upokojitvi: 0,5%

-         solidarnostna pomo? ob smrti, invalidnosti ali elementarni nesre?i: 0,5%

 

Skupni znesek dodatkov znaša 56 %, za kolikor se pove?a osnovna vrednost enote dela.

 

 

3. Dodatki na podlagi umetniških,

znanstvenih in strokovnih nazivov

 

18. ?len

 

Kulturnemu in strokovnemu samostojnemu delavcu s specializacijo po dveletnem programu, magisterijem oziroma z doktoratom znanosti se k osnovni vrednosti enote dela prišteje:

 

- za specializacijo po dveletnem programu  10%

- za magisterij  20%

- za doktorat znanosti  50%

 

 

4. Dodatki na podlagi delovne uspešnosti

 

19. ?len

 

Naro?nik lahko prevzemniku izpla?a dodatek za delovno uspešnost, ki jo sam presodi.

 

 

6. Dodatek za delovno dobo

 

20. ?len

 

Prevzemniku pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne vrednosti enote dela za vsako leto izpolnjene delovne dobe.

 

V delovno dobo po tem aneksu kolektivne pogodbe sodijo vsa obdobja dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.

 

 

 

7. Dodatek za no?no delo

 

21. ?len

 

Za no?no delo pripada prevzemniku dodatek najmanj v višini 50% od osnovne vrednosti enote dela.

 

8. Delo v nedeljah in praznikih

 

22. ?len

 

Za delo v nedeljah pripada prevzemniku dodatek najmanj v višini 100% od osnovne vrednosti enote dela.

 

Za redno delo na dela proste dneve po posebnem državnem zakonu (prazniki), pripada prevzemniku poleg pla?e dodatek v višini najmanj 100% od osnovne vrednosti enote dela.

 

Dodatka za nedeljsko in prazni?no delo se izklju?ujeta.

 

 

9. Delo preko polnega delovnega ?asa

 

23. ?len

 

Za delo preko polnega delovnega ?asa pripada prevzemniku dodatek najmanj v višini 50% od osnovne vrednosti enote dela.

 

 

8. Dodatek za mentorsko delo

 

24. ?len

 

Prevzemniku, ki je ob svojem rednem delu dolo?en za uvajanje volonterjev, pripravnikov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako mentorsko uro dodatek v višini najmanj 10% od osnovne vrednosti enote dela.
 

 

9. Povra?ila stroškov v zvezi z naro?ilom

 

 

a) Povra?ilo stroškov za službeno potovanje

doma in v tujini

 

25. ?len

 

Prevzemnik, ki je na službenem potovanju, ima pravico do povra?ila stroškov za prehrano, preno?evanje in za prevoz.

 

26. ?len

 

Dnevnica je povra?ilo stroškov za prehrano na službenem potovanju v pavšalnem znesku.

 

Prevzemnik je upravi?en do:

 

- cele dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali ?e je potovanje trajalo manj kot 24 ur, a ve? kot 12 ur;

 

- polovi?ne dnevnice, ?e je službeno potovanje trajalo ve? kot 8 ur in manj kot 12 ur, oziroma, ?e je potovanje trajalo ve? kot 24 ur za ostanek ?asa od 8 do 12 ur;

 

- znižane dnevnice za službeno potovanje (oziroma ostanek ?asa), ki je trajalo ve? kot 4 ure in manj kot 8 ur, ?e je potovanje nastopilo oziroma se kon?alo vsaj 2 uri pred za?etkom oziroma po preteku delovnega ?asa. V primeru gibljivega delovnega ?asa se pogoj glede nastopa oziroma zaklju?ka delovnega ?asa ne upošteva.

 

Dnevnica znaša:

 

- cela dnevnica: 5% povpre?ne mese?ne pla?e v gospodarstvu Slovenije za pretekle 3 mesece po podatkih Zavoda RS za statistiko;

 

- polovi?na dnevnica: 50% cele dnevnice;

 

- znižana dnevnica: 35% cele dnevnice.

 

Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.

 

Povra?ilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji v tujino se dolo?ajo v skladu z veljavnimi republiškimi predpisi.

 

 

b) Terenski dodatek

 

27. ?len

 

Prevzemnik je upravi?en do terenskega dodatka, kadar je poslan na delo izven sedeža organizacije in kraja stalnega ali za?asnega prebivališ?a ter, ?e sta na terenu organizirana prehrana in preno?iš?e. ?e sta prehrana in preno?iš?e organizirana brezpla?no, se stroški, ki jih ima naro?nik s prehrano in preno?iš?em prevzemnika na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, prevzemnik pa do terenskega dodatka ni upravi?en. Terenski dodatek se obra?una v višini do 75% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izklju?ujeta.

 

 

c) Drugi stroški

 

28. ?len

 

Prevzemnik je upravi?en do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem naro?ila (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi ipd).

 

 

10. Avtorska dela

 

29. ?len

 

Avtorska dela po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah so last avtorja. Prevzemnik lahko svoje avtorsko delo ponudi v odkup naro?niku, sicer ga le-ta ne more izkoriš?ati.

 

Naro?nik ima prednostno pravico do odkupa avtorskega dela, ?e je to nastalo v zvezi z njegovim naro?ilom.

 

 

VI. KON?NE DOLO?BE

 

30. ?len

 

Uresni?evanje tega aneksa kolektivne pogodbe bo v interesu vseh samozaposlenih in delavcev v kulturnih dejavnostih redno spremljal sindikat GLOSA, Sindikat kulture Slovenije.

 

V ta namen bo pri glavnem odboru sindikata GLOSA delovala komisija, sestavljena iz enakega števila predstavnikov prevzemnikov in naro?nikov.

 

 

31. ?len

 

Stroške uresni?evanja in rednega spremljanja tega aneksa kolektivne pogodbe krijejo pogodbene stranke tako, da vsaka poravnava svoje stroške. Za pokrivanje stroškov posebnih skupno dogovorjenih aktivnosti pa se stranke dogovarjajo posebej.

 

 

32. ?len

 

Ta aneks kolektivne pogodbe za?ne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

33. ?len

 

Vsa dodatna vprašanja, ki niso urejena v tej pogodbi, se urejajo po dolo?ilih kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji in kolektivne pogodbe za javni sektor v Republiki Sloveniji.