Plačilo za delo samostojnega delavca / ustvarjalca v primeru finančne nezmožnosti naročnika
June 17th, 2008
Na posvetu v Alkatrazu smo govorili o dolgu v primerih, order ko naro?nik (npr. galerija) nima denarja, da bi umetniku pla?ala honorar. Denis Miklav?i? je poslal predlog zadolžnice v presojo; preglejte, komentirajte!
PLA?ILO ZA DELO SAMOSTOJNEGA DELAVCA / USTVARJALCA V PRIMERU FINAN?NE NEZMOŽNOSTI NARO?NIKA
- S pogodbo se dolo?i višino pla?ila za delo na podlagi primerljivega delovnega mesta iz kataloga delovnih mest v javnem sektorju (G1, G2, J) in ocene ?asa, potrebnega za izvedbo naloge. Izhodiš?na bruto mese?na pla?a je dolo?ena z uvrstitvijo delovnega mesta iz kataloga v pla?ni razred. Izhodiš?na bruto pla?a se pove?a za dodatek na delovno dobo in nadomestilo stroškov samostojnega opravljanja dejavnosti. Na podlagi tako izra?unanega bruto mese?nega pla?ila za delo se prera?una urna postavka, ki je osnova za dolo?itev pla?ila ocenjenega ?asa, potrebnega za izvedbo naloge.
- ?e naro?nik (producent/delodajalec) nima finan?nih sredstev za pla?ilo honorarja v skladu s pogodbo, je potrebno skleniti tripartitno pogodbo med samostojnim delavcem, naro?nikom in Ministrstvom za kulturo ali od njega pooblaš?eno inštitucijo, ki nastopa kot garant v imenu Vlade RS. S tem se vzpostavi dolžniško upniško razmerje, neizpla?ani del pla?ila za delo samostojnega delavca se šteje kot dolg naro?nika do samostojnega delavca, za katerega garantira Ministrstvo za kulturo.
- V tem primeru mora naro?nik zagotoviti delno pla?ilo za opravljeno delo v finan?nih sredstvih najmanj v višini izhodiš?ne bruto mese?ne pla?e primerljivega delovnega mesta iz kataloga. Razliko do polnega pla?ila bo naro?nik zagotovil iz prihodka od prodaje produkta, pri ?emer se dolgovani znesek obrestuje po obrestni meri komercialnih bank.
- Ministrstvo za kulturo v imenu Vlade RS prek pooblaš?ene organizacije garantira, da bo neizpla?ani znesek, ki vklju?uje dodatek na delovno dobo, nadomestilo stroškov samostojnega opravljanja dejavnosti in nepla?ane ure, obrestovan po obrestni meri komercialnih bank, vklju?en v pokojninsko osnovo samostojnega delavca.
- V primeru, da naro?nik ne more zagotoviti finan?nih sredstev za delno pla?ilo za opravljeno delo v finan?nih sredstvih najmanj v višini izhodiš?ne bruto mese?ne pla?e primerljivega delovnega mesta iz kataloga, Ministrstvo za kulturo lahko vzpostavi sistem, po katerem bo del neizpla?anega dela pla?ila za delo namenjen zavarovanju v primeru brezposelnosti, tako, da bo samostojni delavec upravi?en do nadomestila izpada prihodka v primeru brezposelnosti, vendar tako, da ne bo izgubil statusa. Del, namenjen zavarovanju za primer brezposelnosti mora biti primerljiv s prispevkom za zavarovanje za primer brezposelnosti redno zaposlenega delavca na primerljivem delovnem mestu. Nadomestilo za primer brezposelnosti se obra?una na podlagi izhodiš?ne pla?e primerljivega delovnega mesta iz kataloga delovnih mest na podro?ju kulture. Razlika od tako izpla?anega nadomestila prihodka do polne cene opravljenega dela je vklju?en v pokojninsko osnovo.
- Neizpla?ani del pla?ila za opravljeno delo je obdav?en le v primeru izpla?ila. Neizpla?ani del se šteje v prihodek samostojnega delavca takrat, ko je izpla?an, vendar ne ?e je vklju?en v pokojninsko osnovo.
Denis Miklav?i?
Responses
Respond
You must be logged in to post a comment.
Pri samoproducentih, kot so društva umetnikov, prihaja praviloma do situacije, ko je avtor, ki je član društva, izvajalec svojega lastnega projekta.
Pri projektih, ki jih sofinancira npr. Ministrstvo za kulturo, društvo podpiše pogodbo z ministrstvom. Ob realizaciji projekta pa avtor-izvajalec podpiše pogodbo z društvom. Imam občutek, da se na tak način ministrstvo izmakne iz pogodbenega razmerja. Društvo tu funkcionira kot naročnik / plačnik = galerija.
Predvidevam, da bi moral kot tretja stranka pri pogodbi o sofinanciranju projekta nastopati tudi avtor / izvajalec projekta.
Zakaj mislim, da je tu poseben problem?
Prijava projekta na razpise vsebuje finančno konstrukcijo, ki ustreza ovrednotenju dela po primerljivih standardih. Pogosto so odobrena sredstva sofinanciranja le tretjina ali celo le desetina vrednosti projekta.
Ena možnost je, da se projekt vrednostno adaptira – torej zniza stroške, druga možnost pa je, da se izvede neokrnjen, kar pomeni, da avtor / izvajalec projekta opravi delo pod ceno. Prva možnost je pogosto onemogočena že v razpisnih pogojih, kar se mi tudi zdi narobe, saj sili avtorja / izvajalca v podcenjeno delo.
Pri drugi možnosti pa vidim v analogiji z zgornjim predlogom možnost, da je sofinancer – torej npr. Ministrstvo za kulturo prepoznana kot stranka v (tripartitni?) pogodbi, ki ni zmožna zagotoviti celotnega potrebnega izplačila za izvedbo projekta (v razpisnih pogojih je vedno omenjen tudi najvišji delež sofinanciranja v odstotkih od vrednosti projekta – na ta odstotek je običajno pripeta finančna konstrukcija projekta). V tem drugem primeru bi potem tudi za sofinancerja projekta veljale vse tiste možne poti, kot jih zgoraj opisuje Denis.