Odprta zbornica za sodobno umetnost

Odprta zbornica zbira in objavlja informacije o tem, for sale kako je položaj umetnikov urejen v razli?nih državah EU-ja. Imamo pri nas v tem pogledu res najboljšega od vseh možnih svetov? Poglejmo, primerjajmo!

NORVEŠKA
Vir: Duba Sambolec

Norveška ima enega od najboljše urejenih sistemov za umetnike, tako za samostojne, kot za zaposlene.

STATUS

Status umetnika imajo samo v razmerju do davkov. Statusa, drugstore kot ga imamo v Sloveniji na Ministrstvu, ne poznajo.

DAVKI

Profesionalni umetniki lahko uveljavljajo priznanje stroškov umetniške produkcije. Tu gre tako za dejavnost samostojnih umetnikov, kot tudi tistih, ki so zaposleni za polni delovni ?as ali manj. V primeru, ?e je umetnik zaposlen, prijavi davke dvojno: kot državljan in kot umetnik. ?e saldo rezultira v minusu, cheap dobi povrnjena sredstva, ?e pa je saldo pozitiven, mora vrniti denar.

Razli?ne regije se razli?no obnašajo do priznanja stroškov umetniške produkcije. V primeru, ?e davkarija no?e priznati minusa, umetnik kontaktira centralno nacionalno društvo, ki mu nudi nasvet in pravno pomo?.

Pri napovedi davkov se vpišejo naslednji stroški in prihodki: samofinanciranje produkcije, štipendije, zaslužek od prodanih del, stroški produkcije, udeležbe na seminarjih in konferencah, nakup literature, nakup opreme-hardware, stroški ateljeja, transport, telefon, stroški otvoritve, asistenca pri izvedbi, itd….

ZASTOPNIKI

Umetniki so lahko v?lanjeni v lokalno in nacionalno društvo, kar pa ni nujno. Ve?ina jih je v?lanjenih. Pomembno je, da je društvo likovnih umetnikov zelo aktivno in profesionalno. Ima pravno pomo? in dejansko funkcionira v korist umetnikov. Uredili so avtorske pravice, od ?esar imajo veliko dohodka.

Izpostavit je treba predvsem to, da so umetniki sami zelo organizirani v regionalnih društvih in centralnem društvu, imajo pa tudi društvo mladih umetnikov.

ŠTIPENDIJE, PLA?E, RAZSTAVNINE

Ker so bogati, imajo ogromno štipendij, tako pri društvih, kot pri Ministrstvu za kulturo, izobraževanje, cerkev in šport (skupno ministrstvo).

Društvo likovnih umetnikov razpisuje veliko vrst štipendij: materialno, potovalno, za za?etnike v karieri pa 3-letno pla?o!

Društvo deli tudi podpore za skupinske in samostojne razstave. Za pridobitev podpore je treba poslat na društvo originalno delo. Razstava društva je v dec./januarju. Žirija je sestavljena od umetnikov, ?lanov društva, mandat ima tri leta.

Vsako leto poteka v okviru društva razpis za GARANTIRAN MINIMALNI DOHODEK. Podeljuje ga posebna žirija.

Obstajajo tudi vzporedne fondacije, kot je OCA-Ofiice for Cont. Art. Ta se sicer razglaša za privatno fondacijo, a je v resnici državno podprta. Promovira izmenjavo med doma?o in mednarodno umetniško sceno. Finan?no zelo podpira nacionalne umetnike izven Norveške. To je zelo pametna politika, ki je nacionalisti?no ambiciozna v smislu gradnje networkinga (daj/dam politika in logika) – promocija norveške umetnosti in umetnikov, vabljenje tujih teoretikov, umetnikov in kustosov v Oslo, workshopi, predavanja, debate…

Na razstavah v društvenih galerijah in art inštitucijah, ki so subvencionirane od države, umetniki dobijo razstavnine. Te znašajo dolo?ene procente od cen del, ki so na razstavi. Umetniki seveda zato navijejo cene del.

Umetniki veliko delajo za javna naro?ila, ki jih imenjujejo “utsmikning”, kar dobesedno pomeni “zunanje okraševanje”. Tudi tam je mogo?e kar nekaj zaslužiti.

Ker je Norveška draga, se tudi tam umetniki kar trdo prebijajo, ?edalje ve? delajo že med študijem. Vendar pa je celotna družba bogata in popolnoma solidarna. Npr. lokalne banke podprejo s krediti svoje doma?ine in tako si mlade družine s pomo?jo garancije staršev lahko kupijo stanovanje.

Ob tem naš vir poudarja, da tudi Slovenija sploh ni tako ekonomsko šibka, da ne bi mogla preživeti in podpreti svojih umetnikov!

NEM?IJA
Vira: Tina Smrekar, S. H.

V Nem?iji država pla?uje umetnikom pol socialnih prispevkov, ce so registrirani kot profesionalci. V ta namen obstaja Künstlersozialkasse, ki je nekakšna zavarovalnica za umetnike. Ta umetnika sprejme, ?e ima dovolj referenc. Za vizualne umetnike so to npr. razstave ipd., vendar pogoji še zdale? niso tako visoki, kot jih ima naša komisija za prispevke na MK-ju. V Nem?iji gre bolj za to, da se izkažeš, da si aktiven.

Künstlersozialkasse pla?uje umetnikom polovico socialnih prispevkov, ki so znesli dve leti nazaj cca. 250 EUR. Profesionalni status umetniki dokazujejo s tem, da imajo prihodke iz umetnosti. ?e so ti prihodki prenizki, tudi prispevke od države izgubijo. Minimalni dohodkovni cenzus, ki si ga moral dose?i s svojo dejavnostjo, je bil dve leti nazaj cca. 4.000 EUR. Da bi izkazali aktivnost, si umetniki pomagajo s prodajami umetnin v smislu “ti meni, jaz tebi.”