Predlogi Odprte zbornice Ministrstvu za kulturo
February 16th, 2009

Odprta zbornica za vizualno umetnost
Forum za samoorganizacijo samozaposlenih na področju sodobne umetnosti
www.ljudmila.org/odprtazbornica

Februar 2009

Predlogi Odprte zbornice po področjih:

- projektni in programski razpisi in imenovanja strokovnih komisij

- samozaposleni na področju kulture

- infrastruktura 

Člani Odprte zbornice za vizualno umetnost podajamo svoja stališča glede problemov, s katerimi se soočamo ob svojem delovanju. Kot aktivni ustvarjalci sodobne umetnosti, v večini primerov samozaposleni na področju kulture, imamo bogate izkušnje z realnim stanjem v kulturi.

Predlagamo, da MzK povabi člane Odprte zbornice k aktivnemu sodelovanju pri snovanju reforme samozaposlenih v kulturi, pri snovanju novih razpisov in drugih aktualnih tematik. Prav tako želimo sodelovati v medresorski delovni skupini, ki jo je za reševanje te problematike predlagal SUKI pri sindikatu Glosa.

Predlagamo, da pereče teme, ki bi se odpirale ob tem sodelovanju, Odprta zbornica skupaj s SUKI- jem, Asociacijo in drugimi civilno-družbenimi skupinami razgrinja na seriji javnih tematskih forumov na MzK-ju.


Predlogi Odprte zbornice za vizualno umetnost

Projektni in programski razpisi in imenovanja strokovnih komisij

I/Projektni in programski razpisi

1. Redefiniranje razpisnih podočij

Pri sedanji delitvi na vizualne in intermedijske umetnosti javni razpis izpušča več pomembnih umetnostnih žanrov, ki jih ta področja ne zajemajo: npr. umetniški performans (ki ne sodi ne v gledališče niti ne v ples), socialna skulptura, diskurzivni projekti, konceptualni projekti in akcije, umetniške intervencije in akcije v javnem prostoru, umetniško založništvo, arhiviranje in številne medžanrske kombinacije.

Področje intermedijskih umetnosti v zadnjih dveh letih doživlja opazne, a tihe spremembe. Spreminja se v področje novih medijev oz. tehnološke umetnosti, kar je v popolnem nasprotju z njegovim izvornim pomenom in prvotnim poslanstvom – t.j. področje intermedijskega delovanja (delovanja, ki vključuje vsebinsko povezovanje več medijev – novih in starih, digitalnih in analognih ipd.).

Ta sprememba poteka brez informiranja javnosti in brez javnega dialoga. Temu odločno nasprotujemo, saj gre za izjemno pomembno spreminjanje enega od osnovnih področij razpisa – prilagojeno zgolj volji in usmeritvam nekaj producentov.

Predlagamo, da področji likovne in intermedijske umetnosti vključita našteta manjkajoča področja in jih ponovno vključita v razpisno dokumentacijo. Pri tem redefiniranju področij naj sodelujejo tudi predstavniki samozaposlenih v kulturi in kulturnih producentov.

2. (Pre)pozno objavljeni programski in projektni razpisi

Programski in projektni razpis za prihajajoče leto naj bosta razpisana tako zgodaj, da bodo vsa opravila, ki so potrebna za možnost črpanja sredstev izbranih projektov oziroma programov, končana do začetka programskega leta.

3. Posebni razpisni pogojiPosebni pogoji za sodelovanje na razpisu postajajo v kvantitativnem smislu vedno zahtevnejši, s tem pa postaja razpis predvsem za prijavitelje – posameznike praktično nedostopen. Lep primer tega je letošnji projektni razpis za intermedijsko področje, ki kot pogoj za prijavo zahteva večjo realizacijo programa v preteklih treh letih kot ga je zahteval programski poziv.

 

V tem smislu velja opozoriti tudi na neprimerljivost razpisnih pogojev med posameznimi področji, saj so zahteve na nekaterih področjih neprimerno večje kot na drugih: intermedija – 4 enote letno; likovna – 2 enoti letno; uprizoritvena in glasbena – 3 enote v zadnjih treh letih. Ob tem naj pri vsebinski presoji projektov komisija nameni še posebno pozornost tistim projektom, ki imajo kontinuiteto v smislu večletnega dograjevanja, in jim nameni adekvaten način financiranja kot velja na področju uprizoritvenih umetnosti (Triletni projektni razpis).

4. Dokumentacija

Nedopustno je, da mora prijavitelj, še posebej posameznik, porabiti ogromno časa in energije za izpolnjevanje kompliciranih prijavnih obrazcev in poročil. Le ti mnogokrat vsebujejo določene statistične postavke, ki niso merodajne za presojo kvalitete izvedbe umetniškega projekta. Pri presojanju medijske prisotnosti pa je potrebno upoštevati, da je pri nas še zlasti nerazvita kritika za vizualno in intermedijsko umetnost, tako da odsotnost strokovnih objav marsikdaj ni v sorazmerju z (ne)kvaliteto umetnika in njegovega dela. Na prvem mestu naj bo zato vsebina programa ali projekta in uspešne realizacije v zadnjih letih.

5. Javna razgrnitev razpisne dokumentacije

Na Ministrstvo za kulturo apeliramo, da pri pripravi razpisa vključi v dialog tudi Odprto zbornico. Prepričani smo, da bi z vključitvijo naših argumentiranih pripomb in komentarjev lahko bistveno izboljšali osnutke razpisne dokumentacije.

6. Neprogramski stroškiOdprta zbornica za vizualno umetnost predlaga, da se na področje vizualnih in intermedijskih umetnosti v programski in projektni razpis (ponovno) vključijo neprogramski stroški in se za ta namen predvidijo dodatna sredstva. Delitev na programski in neprogramski del bi izboljšala preglednost načrtovanja in porabe proračunskih sredstev. Poleg tega predstavlja sofinaciranje neprogramskih stroškov nevladnih organizacij vsaj v simbolnem smislu korak k realizaciji tiste zakonske postavke, ki govori o primerljivosti financiranja javnega kulturnega programa z javnimi zavodi. S tem bi se na nek način tudi saniralo stanje, ko je bilo pred leti sofinanciranje neprogramskih stroškov neargumentirano in brez potrebe odpravljeno.

 

7. Koprodukcije

Predlagamo, da se vrne možnost prijave iste razstave oz. projekta s strani samozaposlenih umetnikov/-ic (kritje produkcijskih stroškov projekta) in galerij oz. razstavišč (kritje neprogramskih stroškov in stroškov organizacije razstave / projekta).

Tudi pri koprodukcijah mora obstajati možnost prijave iste razstave / projekta s strani producenta in koproducenta, kar pomeni, da producent prijavi stroške povezane z produkcijo in koproducent stroške povezane z organizacijo.

8. Oprema

Projektni razpis naj bi vključeval tudi možnost prijave samozaposlenih za sredstva za nakup opreme, saj bi jim s tem dolgoročno omogočil izboljšati pogoje dela.

9. Založništvo

Nujno je potrebno doseči, da se v sestavo strokovnih komisij Agencije za knjigo (v mislih imamo predvsem Strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti ter Strokovno komisijo za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike) imenuje tudi strokovnjake s področja likovne in intermedijske umetnosti. Dosedanje strokovne komisije za to področje na Ministrstvu niso bile oblikovane po tem principu, kar je eden od vzrokov za propad likovnega založništva (katalogi, monografije).

 

III/Strokovne komisije

1. Raznolikost strokovnih komisij po posameznih področjih in njihovo število naj bosta utemeljena.

Odprta zbornica predlaga, da je strokovna komisija sestavljena iz lihega števila članov – eden iz javnih zavodov, dva samozaposlena umetnika/umetnici, eden iz strokovne javnosti, ki pozna področje, spremlja aktualno dogajanje in je seznanjen/a s produkcijami sodobne umetnosti, ter eden iz nevladnih organizacij, ki delujejo na področju sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnosti.

2. Pri imenovanju članov strokovnih komisij ugotavljamo, da člani, ki so bili predhodno (še pred mesecem) člani strokovne komisije na MOL-u za razpisno leto 2009, trenutno odločajo o dodeljevanju javnih sredstev na projektnih razpisih na Ministrstvu za kulturo za to- isto proračunsko leto (2009). Tovrstno prepletanje enake funkcije v enaki komisiji na MOL-u oddelek kultura in MzK je nesprejemljivo.

Predlagamo, da se člani strokovnih komisij po pravilu ne podvajajo. Člani, ki so predhodno bili vključeni v strokovne komisije na MOL-u, naj ne bi odločali o dodeljevanju javnih sredstev na razpisih na Ministrstvu za kulturo za isto proračunsko leto.

 


Predlogi Odprte zbornice za vizualno umetnost

za reševanje situacije samozaposlenih v kulturi

 

1/ Reforma statusa samozaposlenih v kulturi

Umetnik, ki ima status samozaposlenega v kulturi, se nahaja v nezavidljivem položaju. Samozaposleni umetniki, ki delujemo na prostem trgu kulturne ponudbe in povpraševanja, smo najšibkejši člen v kulturi. Dnevno se moramo poleg izvajanja svojega poklica ukvarjati predvsem s preživetvenimi taktikami.

Glavni problem predstavljajo nizki dohodki velikega števila samozaposlenih. Ta problem poskuša MzK lajšati predvsem s prispevki za socialno varnost iz državne blagajne. Pri podeljevanju te pravice se mešata socialni in strokovni kriterij. Posledica je, da je status samozaposlenega v kulturi socialno nezadovoljiv in hkrati strokovno profesionalno nestimulativen.

2/ Pravica do korektnega obveščanja samozaposlenih pri uveljavljanju naših pravic in dolžnostiZahtevamo boljšo informiranost o našem statusu delavcev v javni upravi, zdravstvu in varstvu otrok.

 

Prevečkrat se namreč, na primer, dogaja, da zdravstveni delavci ne vedo, kako se samozaposlenemu odpre bolniški stalež, nega otroka in podobno. Samozaposleni moramo svoje pravice uveljavljati celo na sodišču. Najbolj zgovoren je nedaven primer samozaposlene mame, ki je na ta način od lokalne občine izterjala pravico po Pravilniku o plačilu vrtca.

Predlagamo transparentno informiranost samozaposlenih o svojem statusu

Najbolj primeren način bi bil aktiven spletni portal, kjer bi samozaposleni lahko spremljali stanje svojega statusa (rok za podaljšanje, delovna doba..). Potrebovali bi tudi dostop do celostnih informacij o statusu, saj nam kompleksnost predpisov in pridobivanje informacij o njih povzročajo velike težave.

3/ Začasna zadržanost od dela – bolniška

Samozaposleni kulturnik le redko koristi bolniški stalež, saj se pravica do povrnitve stroškov bolniške iz državnega proračuna začne šteti šele od 31. delovnega dneva bolezni dalje (v praksi gre dejansko za šest tednov). Tudi druge pravice, samoumevne za zaposlene, so pri samozaposlenih nejasne ali jih ni (sistematski pregledi itd.).

Predlagamo uvedbo izplačevanja nadomestila za začasno zadržanost od dela iz ZZZS po tretjem dnevu bolniške (namesto po sedanjem enaintridesetem dnevu).

To naj se uredi po načelu solidarnosti, ki velja za zaposlene delavce. Zaposleni delavec namreč dela v organizaciji skupaj z drugimi delavci, ki po načelu solidarnosti krijejo izpad njegovega dela v primeru bolezni in mu omogočajo celo nadomestilo dohodka. Samozaposleni na področju kulture pa je sam in v primeru bolezni ni sposoben pridobivati prihodka, pa tudi nihče drug ne počne tega zanj.

4/ Priznavanje dejanskega delovnega časa pri poškodbah ob delu

Zahtevamo, da se pri primerih poškodb ob delu samozaposlenim prizna dejanski delovni čas, in ne pavšalni delovnik, kot je to sedaj v veljavi.

Po sedanji zakonodaji se namreč samozaposlenim priznava enak delovni čas kot velja za zaposlene in traja od ponedeljka do petka od osmih zjutraj do petih popoldne. Če se samozaposleni poškoduje izven tega časa, lahko uveljavlja poškodbo pri delu (in s tem pravico do stoodstotne bolniške po prvih ‘neplačanih’ šestih tednih) le, če je že na začetku leta oddal Dursu letni delovni načrt, v katerem je vnaprej predvidel izjeme od pavšalnega delovnega časa in pri tem upošteval omejitve osemurnega delavnika, počitek med delovnima dnevoma, tedenski počitek, omejitve tedenskih delovnih ur in drugo. Ta ureditev je diskriminatorna do umetnikov in drugih samozaposlenih v kulturi, saj ne upošteva posebnih pogojev dela, znotraj katerih delujemo.

5/ Normirani stroški

Zahtevamo, da se samozaposlenim v kulturi prizna 70% normiranih stroškov, tako da se pri tem izenačimo s kmeti, umetnostno-obrtnimi rokodelci in lastniki nepremičnin.

Z davčnimi olajšavami v obliki normiranih stroškov je država bolj radodarna pri kmetijski dejavnosti, nepremičninskem trgu in v umetni obrti, kot pa pri kulturi. Primer: samozaposleni kulturnik pri proizvajanju umetnin in drugih kulturnih produktov uveljavlja le 25 % normiranih stroškov (oz. največ 40 %, če k temu prištejemo še posebne osebne davčne olajšave). Kmetje, izdelovalci umetne obrti in tisti, ki oddajajo stanovanja, pa so stimulirani s 70 % normiranih stroškov.

6/ Prispevki za socialno varnost

MzK plačuje vsem samozaposlenim v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna, prispevke po drugi dohodkovni stopnji zavarovalne lestvice, ki predstavlja 60 % povprečne bruto plače.

Predlagamo, da se ti prispevki zvišajo na plačilo prispevkov po tretjem razredu na lestvici zavarovalnih osnov – 90 % povprečne bruto plače. To bi v praksi pomenilo, da MzK nameni osebi s statusom 170 EUR več na mesec kot sedaj.

Uvrstitev v višji plačilni razred bi za sabo potegnila več prednosti:

- višje izplačilo za začasno zadržanost od dela v primeru bolezni, negi vzdrževanega družinskega člana ali porodniške.

Za ilustracijo: sedanja bolniška, ki se začne izplačevati iz državne blagajne po 31 delovnih dnevih bolezni, znaša cca 350 eur neto / mesečno. Bolniško nadomestilo se namreč samozaposlenim ne obračunava glede na plačo tako kot zaposlenim, pač pa glede na višino zavarovalnih osnov! Ta bolniška je mizerna in pahne samozaposlenega pod prag revščine.

- višjo pokojnino

Upokojeni samozaposleni v kulturi prejemajo po sedanji ureditvi cca. 360 eur neto / mesečno pokojnine, kar je vsekakor premalo za preživetje.

- rešitev problema tistih, ki si sedaj doplačujejo prispevke

V tretjemu razredu ne bi bilo treba nikomur doplačevati prispevkov. To bi precej olajšalo razne birokratske postopke in evidence na MzK, DURS-u in ZZZS-ju.

- možnost napredovanja

Z leti samozaposlenosti in strokovne uveljavljenosti bi posameznik pri plačilu prispevkov lahko napredoval v višji dohodkovni razred – četrti. Vrhunski umetniki (Prešernovi nagrajenci, itd.) pa bi bili tja uvrščeni takoj ob priznanju vrhunskosti.

7/ Pokojnine

Zavzemamo se za zgoraj opisano zvišanje prispevkov, kar bi za seboj potegnilo povišanje pokojnin.

Samozaposlenemu v kulturi, ki je večino svojih delovnih let izkazoval izjemne rezultate, mora država priznati tako visoko pokojnino, da lahko dostojno preživi v upokojitvenem obdobju. Razne priznavalnine so zaželjene kot nagrada za posebne zasluge v kulturi, ne smejo pa se preveč ali celo izključno koristiti kot instrument za reševanje socialne stiske onemoglih samozaposlenih, ki so leta poprej izkazovali izjemne dosežke.

Samozaposleni v kulturi bi morali imeti tudi možnost včlanitve v skupinsko shemo za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje (drugi steber), ki bo ugodnejše kot individualna shema, do katere imamo samozaposleni v kulturi do sedaj edino dostop.

Zato zahtevamo, da MzK pooblasti primerno organizacijo (Kulturniška zbornica, Glosa,…), ki bo za samozaposlene v kulturi začela nuditi skupinsko dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. 

8/ Povrnitev odvzetih pravic ob odmeri cenzusa za samozaposlne s pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna

V preteklih letih je bilo samozaposlenim odvzetih kar nekaj pravic. Za te spremembe MzK javnosti nikoli ni obveščalo. Oškodovani posameznik, se je z njimi seznanil šele na birokratskem okencu.

Pričakujemo, da MzK statusu samozaposlenega povrne te odvzete pravice:

1. Cenzusu za plačevanje prispevkov se mora odšteti znesek prejemkov, ki jih posameznik dobi direktno iz državnega proračuna na javnih razpisih (štipendije, sofinanciranje projektov kot fizični osebi…) in nagrade, ki so financirane iz proračunskih sredstev.

2. Posebej, od primera do primera, naj se obravnava enkratno prekoračenje cenzusa (v določenem časovnem obdobju), ki nastane zaradi plačila večletnih neporavnanih obveznosti avtorskih honorarjev. V preteklosti je bila taka prekoračitev upoštevana.

3. Predlagamo, da se kot olajšava upoštevajo vzdrževani družinski člani. podobno kot to priznava DURS ob odmeri dohodnine.

4. Zahtevamo povrnitev nekdanje pravice, po kateri samozaposlenim v kulturi ni bilo potrebno več obnavljati statusa po 25 letih delovne dobe, saj jim ga je MzK avtomatsko podaljšalo do upokojitve. Sedanje obnavljanje statusa na vsake 3 leta do upokojitve (nekdaj 5 let) je namreč še dodatno zaostrilo status, ki se tako ne prilaga več naravni karierni poti umetnikov in drugih samozaposlenih kulturnikov.

5. Ko samozaposleni izgubi pravico do plačila prispevkov, ohrani pa plačljivi status, naj si sam izbere višino prispevkov, oz. v kateri plačilni razred bo pripadal. Tako je že bilo pred leti.

 

9/ Preračunavanje cenzusa na tri leta

Nemalo samozaposlenih ima težave z nihanjem prihodkov iz leta v leto, ki segajo enkrat pod

cenzus, drugič pa malo čez njegov rob. To lahko rezultira v izgubo statusa in nezavarovanosti v naslednjem dohodkovno slabšem letu.

Predlagamo, da se pri izračunu cenzusa upoštevajo dohodki treh let in ne enoletni prihodki kot sedaj. Cenzus naj se preverja enkrat na tri leta hkrati ob podaljševanju statusa.

 

 

Predlogi Odprte zbornice za vizualno umetnost

za reševanje situacije na področju infrastrukture

 

I/Ateljeji in delovni prostori

Samozaposleni umetniki/ice se že vrsto let soočamo z infrastrukturnim problemom pomankanja ateljejskih in delovnih prostorov na področju kulture. Pričakujemo, da se bo država skupaj z lokalno skupnostjo lotila reševanja tega problema. 

  1. Odprta zbornica za vizualno umetnost ugotavlja, da se iz leta v leto povečuje potreba po delovnih in predstavitvenih prostorih za “neodvisno samoprodukcijo” (artist run spaces) – gre za ateljejske, eksperimentalne prostore za skupino umetnikov. Ministrstvo za kulturo bi znotraj svoje infrastrukture lahko poiskalo primerne prostore, kjer bi se povezovale ateljejske – delovne potrebe z potrebami prezentacijsko-galerijske dejavnosti, ki bi bili namenjeni skupini umetnikov.
  2. Ureditev statusa stavbe 6 na Metelkovi. MzK je namenila to stavbo za nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture.
  3. Nezadostna učinkovitost sedanje politike je pripeljala do prepočasnega reševanja pomanjkanja ateljejskih prostorov na lokalni in državni ravni. MzK bi morala vzpostaviti aktivnejšo politiko reševanje tega problema ter se pri iskanju rešitev povezati z MOL-om. Odprta zbornica za vizualno umetnost predlaga ustanovitev fonda iz katerega bi se preko javnih razpisov subvencioniralo umetnikom/icam najem ateljejskih prostorov.

 

II/Pomoč pri urejanju bivalnih prostorov za umetnike/ice 

  1. Odprta zbornica za vizualno umetnost predlaga, da se na nacionalni ravni MzK angažira in predlaga lokalnim skupnostim način reševanja problema bivalnih prostorov za umetnike/ice. Delovanje v kulturi bi moralo biti izpostavljeno kot prioritetni kriterij na razpisih za neprofitna stanovanja.

 

III/Spodbuda za vlaganje v umetnost v javnem prostoru 

  1. Na področju zakonodaje naj se sproži spodbuda, da se 1% celotne vrednosti za
    izgradnjo ali obnovo javne infrastrukture, ki se financira iz letnega proračuna nameni za umetnost v javnem prostoru.

 

II/Bivalno -ateljejski prostori v tujini: 

  1. Pomanjkljivost bivalno – ateljejskih prostorov v tujini je odsotnost podpornega programa. MzK bi se morala angažirati pri vzpostavitvi programa, ki bo rezidenčnega umetnika povezal z lokalnim prostorom.
  2. Odprta zbornica predlaga, da je strokovna komisija za dodeljevanje bivalno – ateljejskih prostorov v tujini, ki so v lasti MzK-ja ravnotako sestavljena iz lihega števila članoveden iz javnih zavodov, dva samozaposlena umetnika/umetnici, eden iz strokovne javnosti, ki pozna področje, spremlja aktualno dogajanje in je seznanjen/a s produkcijami sodobne umetnosti, ter eden iz nevladnih organizacij, ki delujejo na področju sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnosti.
  3. V strokovno komisijo, ki odloča o bivalno – ateljejskih prostorih v tujini v lasti MzK-ja naj bosta vključena umetnik/ica, ki imata izkušnje z rezidenčnimi programi ali pa sta se študijsko izpopolnjevala v tujini.
  4. MzK naj vzpostavi tesno sodelovanje z veleposlaništvi in konzulati, kjer ima ateljejsko – bivalne prostore.
  5. MzK naj na svojih spletnih straneh pripravi priročnik pomembnih kontaktov ljudi v tujini (gospodarstvenikov, ambasadorjev, kulturnih delavcev, novinarjev, inštitucij, kontakti v primeru pomoči – klic v sili…). Ta priročnik se naj bogati, dopolnjuje in ažurira s poročili rezidenčnih umetnikov, ki so jih ti dolžni MzK-ju napisati po rezidencah. Na ta način ta poročila ne bodo več samo neupoštevana gola formalnost, ampak fond koristnih nasvetov.

 

Odprta zbornica za vizualno umetnost

Forum za samoorganizacijo samozaposlenih na področju sodobne umetnosti

  1. Februar 2009

 

Follow responses through the RSS 2.0 feed.

Respond

You must be logged in to post a comment.