slovensko english

Predlogi delovne skupine za razpise Odprte zbornice Ministrstvu za kulturo:
July 10th, 2009

10. julija 2009 je delovna skupina za razpise Odprte zbornice poslala na Ministrstvo za kulturo slede?e predloge.

Predlogi Odprte zbornice Ministrstvu za kulturo po podro?jih:
- projektni in programski razpisi
- sestava in delovanje strokovnih komisij
- založništvo

?lani Odprte zbornice za vizualno umetnost podajamo svoja stališ?a in konkretne predloge za podro?ja projektnih in programskih razpisov. Kot aktivni ustvarjalci sodobne umetnosti, capsule v ve?ini primerov samozaposleni na podro?ju kulture, imamo bogate izkušnje z realnim stanjem v kulturi.

Odprta zbornica predlaga, da skupaj z predstavniki Ministrstva za kulturo oblikujemo delovna skupine, ki bi za prihajajo?a razpisna obdobja oblikovala transparentne modele vrednotenja, na podlagi katerih se bi odlo?alo o financiranju pdodukcije in pri tem jasneje identificiralo kakovostne kazalce ter oblikovala kvalitatitvna merila vrednotenja.

I/ Projektni in programski razpisi

1. Redefiniranje razpisnih podo?ij, ter vklju?itev izpadlih in novih umetniških oblik
Pri sedanji delitvi na likovne in intermedijske umetnosti javni razpis izpuš?a ve? pomembnih umetnostnih žanrov, ki jih ta podro?ja ne zajemajo: npr. umetniški performans (ki ne sodi ne v gledališ?e niti ne v ples), socialna skulptura, diskurzivni projekti, konceptualni projekti in akcije, umetniške intervencije in akcije v javnem prostoru, arhiviranje in številne medžanrske kombinacije, umetniško in spletno založništvo – t.j. avtorski likovni oz.  / in  intermedijski projekti v formatu knjige oz. e-zapisa (zgoš?enke, DVD-ji, internetne objave, podcasti, elektronske knjige – pdf, txt, html, doc), izobraževalni založniški projekti.
Predlagamo, da podro?ji likovne in intermedijske umetnosti vklju?ita našteta manjkajo?a podro?ja in jih ponovno vklju?ita v razpisno dokumentacijo. Pri tem redefiniranju podro?ij naj sodelujejo tudi predstavniki samozaposlenih v kulturi in kulturnih producentov.
Podro?je intermedijskih umetnosti v zadnjih dveh letih doživlja opazne, a tihe spremembe. Spreminja se v podro?je novih  medijev oz. tehnološke umetnosti, kar je v popolnem nasprotju z njegovim izvornim pomenom in prvotnim poslanstvom  – t.j. podro?je intermedijskega delovanja (delovanja, unhealthy ki vklju?uje vsebinsko povezovanje ve? medijev – novih in starih, digitalnih in analognih ipd.).
Ta sprememba poteka brez pravo?asnega informiranja javnosti in brez ustreznega javnega dialoga in dialoga z neodvisnimi nevladnimi producenti in umetniki. Temu odlo?no  nasprotujemo, saj gre za izjemno pomembno spreminjanje enega od osnovnih podro?ij razpisa – prilagojeno zgolj volji in usmeritvam nekaj producentov.
Gre za kompleksno situacijo, ki bi morala imeti ?imbolj jasne okvire, vsebine in meje, da bi se teh dolo?il držali tako strokovne komisije, kot na?elniki podro?ij, kot tudi prijavljitelji (fizi?ne ali pravne osebe).

Pri razpisnih pogojih za likovne umetnosti smo opazili, da je izpadla definicija “sodobna in mejna podro?ja” umetnosti, mo?neje pa se izpostavlja “likovne tehnike”, ki so tudi naštete – dajejo nedvoumno prednost klasi?nim umetniškim metodam.
Iz navedenega lahko povzamemo, da so interdisciplinarnost in mejna podro?ja izlo?eni.
V skladu z navedenimi opažanji se Odprta zbornica zavzema, da se vrne poimenovanje podro?ja „vizualna umetnost”, ki je bilo pred leti že v uporabi. Poimenovanje „Likovna umetnost” namre? že s samim imenom izklju?uje vsa sodobna in mejna podro?ja in poudarja predvsem klasi?ne likovne tehnike.

2. Situacija s t.i. mejnimi prijavljenimi projekti

To je pomembno tudi zaradi t.i. mejnih projektov, ki zaradi „omejenih” definicij podro?ij izpadejo iz obravnave.
Tudi tukaj moramo zahtevati upoštevanje oz. vzpostavitev nekih pravil (posebno obvestilo (po telefonu ali elektronski pošti) prijavljitelju, ki recimo z likovnega pade na intermedijsko ali obratno, hkrati pa zaradi (paradoks) razli?nih zahtev na razpisnih podro?jih takšna prijava nima dolo?enih zahtevanih vsebin, ima celo napa?ne ali pa jih ima preve?!)
Strokovne komisije bi morale t.i.  mejne projekte nujno prejeti v obravnavo na za?etku obravnave vseh vlog, le tako bi se zagotovilo enakovredno obravnavanje prijavljiteljev.

V razpisnih pogojih se govori predvsem o umetniških tehnikah in zelo malo ali skoraj ni? o vsebinah.
Sodobna vizualna umetnost že dolgo kaže zna?ilnosti celostnega umetniškega dela, vsekakor pa že ve? desetletij ne govorimo zgolj o klasi?nih tehnikah, orodjih in izraznih sredstvih. Sodobna vizualna umetnost vsebuje performativne, zunaj galerijske, konceptualne, kontekstualne in tradicionalne likovne prakse in razsežnosti ter ne pozna »novih« in »starih« medijev. Pri sedanjih razdelitvah na vizualne in intermedijske umetnosti namre? izpade veliko sodobnih umetniških izrazov, ki jih ne moremo zajeti v nobeno od teh dveh preozko zastavljenih podro?ij (razstave oz. tehnologija): npr. performans (NE gledališ?e ali ples), socialna skulptura, diskurzivni projekti, umetniške akcije, medijska umetnost, umetniško založništvo, arhiviranje in številne medžanrske kombinacije.
Zato predlagamo, da oba že obstoje?a resorja (vizualne in intermedijske umetnosti) bolj odprto obravnavata t.i. mejne projekte in jih ponovno vklju?ita v svoja podro?ja in posledi?no v razpisno dokumentacijo.
Predlagamo tudi, da se za prijavitelje, ki imajo produkcijo v preteklih letih na ve?jih podro?jih, to dejstvo upošteva – ne glede na to, na katero podro?je se prijavljajo.

3. (Pre)pozno objavljeni programski in projektni razpisi

Sprašujemo se ali obstajajo pravila, zakoni, dolo?be, ipd… ki to?no dolo?ajo in urejajo nastanek in proceduro usklajevanja dolo?il za posamezno podro?je, ter prijavnih razpisnih zahtev, izvedbo razpisa, dolo?anje rokov za oddajo, za obravnavo in za ustrezne odgovore prijavljiteljem, tako na nivoju državne uprave, kot tudi ustrezni interni ravni MzK.ja.

Zastavljamo vprašanje glede formalnih kriterijev za prijavitelje na programske in projektne razpise:
Opažen je namre? trend naraš?anja prijaviteljev na razpise za kulturo, ki so d.o.o.-ji – torej profitne organizacije. Zanima nas tudi kako je s formalnimi pravili prijavljanja javnih institucij, ki so financirane iz drugih programov in se vseeno prijavljajo na ta razpis npr. Akademija za likovno umetnost itd.

Programski in projektni razpis za prihajajo?e leto morata biti razpisana tako zgodaj, da bodo vsa opravila, ki so potrebna za možnost ?rpanja sredstev izbranih projektov oziroma programov, kon?ana do za?etka programskega leta. Le v tem primeru lahko pri?akujemo kontinuirano in hkrati ?asovno disperzirano realizacijo umetniških projektov, ki se po zadnjih nekajletnih izkušnjah zaradi prepozno objavljenih rezultatih obi?ajno strnejo in gnetejo v zadnji tretjini teko?ega produkcijskega leta. Zaradi objave razpisa v januarju ali februarju, se namre? izgubi skoraj pol produkcijskega leta (plus poletni dopustniški ?as).
Predlagamo pri financiranju programov, da se v skladu z spremembami v ZUJIK-u iš?e možnosti za financiranje na na?in dvanajstin, kot se to prakticira v javnih zavodih.
Ministrstvo za kulturo  ima zapisano v 13. ?lenu Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa opredeljeno, da ministrstvo mora najkasneje v roku dveh mesecev od zaklju?ka odpiranja vlog, prispelih na razpis, oziroma praviloma enkrat mese?no za vloge, prispele na poziv, obvesti predlagatelja o dejstvih in okoliš?inah pomembnih za izdajo odlo?be.
Nejasna se nam zdi je formulacija od zaklju?ka odpiranja vlog namre? nikjer ni jasno opredeljeno ?asovno trajanje odpiranja vlog.
Zato predlagamo, da se ?asovno definira (14 dni) od za?etka do konca postopka odpiranja vlog.
Stalni termin objav bi prijaviteljem omogo?al tudi ustrezno pripravo materialov in potrebnih koprodukcijskih dokumentov doma in v tujini.
Datumi razpisov oz. dogovorjeni – dolo?eni roki morajo postati stalni.

4. Sprememba razpisnih pogojev in formalnih kriterijev za upravi?enost dostopanja in  sodelovanja pridobitnih organizacij in producentov na projektnih razpisih MzK za sofinanciranje kulturnih projektov nevladnih in zasebnih kulturnih organizacij

Zastavljamo vprašanje glede formalnih kriterijev za prijavitelje na programske in projektne razpise.
Opažen je namre? trend naraš?anja prijaviteljev na razpise za kulturo, ki so pravno d.o.o.-ji – torej profitne – pridobitne organizacije.

Ministrstvo za kulturo bi moralo v razpisnih pogojih jasno razmejiti distribucijo oz. dostopnost do javnih sredstev po kriteriju ne/profitnosti prijaviteljev, ko gre za pridobitne organizacije/producente.
Primarno poslovna logika ob ustanovitvi organizacije narekuje, v kateri formalni obliki bo neka organizacija registrirana. ?e registriraš npr. d.o.o., je tvoj temeljni smoter donosnost, višina prihodka ni omejena in z dobi?kom lahko prosto razpolagaš. Temeljni smoter neprofitne organizacije (društva ali zavoda) pa je dejavnost sama, višina prihodka je omejena in dobi?ek moraš uporabiti izklju?no za izvajanje dejavnosti.
Gospodarski subjekti, zlasti tisti s širokimi registracijami dejavnosti in z razpršeno finan?no strategijo, se lahko za javna sredstva – na osnovi poslovnih na?rtov – prijavljajo tudi preko drugih ministrstev, npr. za gospodarstvo, za znanost in tehnologijo, na razne poslovne inkubatorje itd. Po drugi strani imajo društva in zavodi, ki delujejo na podro?ju kulture omejen dostop do ostalih javnih sredstev. Kandidirajo samo na mati?nem podro?ju, saj nimajo finan?nih strategij ali zadostnih finan?nih osnov, da bi kandidirali drugje.
Tudi, ?e je edina dejavnost, s katero se d.o.o ukvarja, kulturna (npr. galerijska), se z obliko registracije dolo?i poslovna logika, ki je pri d.o.o.-jih po definiciji komercialna, profitna oz. pridobitna.
Predlagamo, da bi formalno-pravna oblika registriranost organizacije veljala kot primarni formalni kriterij za možnost dostopanja do razpisov za sofinanciranje kulturnih projektov nevladnih in zasebnih kulturnih organizacij Ministrstva za kulturo.

Predlagamo tudi, da se poleg omejitve na neprofitne organizacije, omeji tudi možnost prijave fizi?nim osebam, ki nimajo statusa samozaposlenega v kulturi. Enako kot pri organizacijah, tudi pri fizi?nih osebah velja, da oseba s statusom samozaposlenega v kulturi ni zaposlena v obenem podjetju ali instituciji in ne prejema redne pla?e, ampak svoje delo namenja izklju?no ustvarjanju umetnosti. To pomeni, da so njene/njegove finan?ne zmožnosti preživetja in kritje stroškov produkcije v veliko ve?ji meri odvisne od sredstev, ki jih lahko pridobijo na projektnem razpisu Mzk, kjer konkurirajo z vsemi ostalimi posamezniki, ki imajo svojo eksistenco pokrito z redno pla?o.

5. Posebni razpisni pogoji in neprimerljivost med posameznimi podro?ji

Projektni razpisi generalno postajajo podobni programskim. Postajajo nedostopni posameznikom in malim institucijam. Primer tega je letošnji programski razpis za intermedijsko podro?je.
Posebni pogoji za sodelovanje na razpisu postajajo v kvantitativnem smislu vedno zahtevnejši, s tem pa postaja razpis predvsem za prijavitelje – posameznike prakti?no nedostopen. Primer tega je letošnji (2009) projektni razpis za intermedijsko podro?je, ki kot pogoj za prijavo zahteva ve?jo realizacijo programa v preteklih treh letih kot ga je zahteval programski poziv.
V tem smislu velja opozoriti tudi na neprimerljivost razpisnih pogojev med posameznimi podro?ji, saj so zahteve na nekaterih podro?jih neprimerno ve?je kot na drugih: intermedija – 4 enote letno; likovna – 2 enoti letno; uprizoritvena in glasbena – 3 enote v zadnjih treh letih.
Zahteva MzK-ja, da na podro?jih intermedijske umetnosti zahteva od samozaposlenih umetnikov, da morajo izpolnjevati pogoj izvedbe vsaj 4 avtorskih projektov na leto, obenem pa lahko prijavijo samo dva projekta, je diskriminatorna.
Predlagamo, da se ta pogoj razpisa razveljavi in uporabi primerljive pogoje z ostalimi podro?ji (likovna umetnost: vsaj 2 razstavi v zadnjih dveh letih, uprizoritvena in glasbena: vsaj 3 produkcije v zadnjih dveh letih). Fizi?nim osebam in samozaposlenim bi moralo biti tudi omogo?eno prijavljanje ve?ih projektov kot v letošnjem razpisu.
Kriteriji ocenjevanja nebi smeli temeljiti kvantitativnih merilih temve? bi morala biti merila usmerjena v iskanja kvalitete prijavljenih projektov z jasno definiranimi merili in primerljivimi kriteriji med razli?nimi podro?ji.

Zaradi naraš?anja vlog za kulturne projekte se predlaga, naj MZK skuša preusmeriti nekatere tipe prijaviteljev na druge vire, na primer:
- iz projektnih razpisov na programske razpise
- iz projektnih na republiški sklad za ljubiteljske dejavnosti

6. Sorazmerno pove?evanje sredstev in števila subjektov na prihajajo?ih programskih in projektnih razpisih

Višina sredstev na programskih in projektnih razpisih se morajo sorazmerno pove?evati, ?e bodo ostala ista bo to postavljalo uradnike na MzK v položaj, kjer jim ostaneta dve možnosti – bodisi, da sredstva drobijo bodisi, da naredijo ostro selekcijo, ki bo podprla le nekaj delujo?ih izvajalcev, s ?imer se lahko  vzpostavlja segregacijska logika. Da bi prepre?ili diskriminacijo in segregacijo, ki lahko nastane kot posledica pomanjkanja sredstev, Odprta zbornica predlaga zvišanje finan?ne postavke, namenjene delovanju NVO v kulturi, kar bo posledi?no omogo?alo tudi zvišanje števila subjektov na programskih razpisih ter vklju?itev neodvisnih manjših producentov ter samozaposlenih na ve?letnih projektnih razpisih.

7. Vzpostavitev ve?letnega projektnega razpisa za likovno in intermedijsko podro?je

Glede na nadaljevanje povedanega v prejšnji to?ki predlagamo, da pri vsebinski presoji projektov komisija še posebno nameni pozornost in prednost tistim projektom, ki gradijo ravno preko kontinuitete v smislu ve?letnega dograjevanja – tako koncepta kot realizacij, ter formalnih pojavnih oblik projekta, ter da jim nameni adekvaten na?in financiranja kot je že nekaj ?asa uveljavljena praksa na podro?ju uprizoritvenih umetnosti.
Zato kot naslednjo stopnjo za likovno in intermedijsko podro?je izhajajo?o iz navedenega predlagamo uvedbo možnosti štiriletnega projektnega razpisa, na katerega se bodo lahko prijavili posamezniki s statusom samozaposlene/ga in neprofitne organizacije.
8. Sprememba na?ina izpla?ila sredstev MzK samozaposlenim prijaviteljem

Praksa že kar nekaj let je, da samostojni ustvarjalec – prijavitelj prejme finan?na sredstva Mzk za realizacijo projekta nakazan na TR kot avtorski honorar. Kvota mu gre v seštevek k dohodninski napovedi. ?e ima sodelavca/ko potem mu, mora iz te že dohodninsko / dav?no obra?unane vsote nakazati še njegov / njen honorar, ki prav tako vsebuje taiste dajatve. To realno pomeni, da so v enem z MzK-ja nakazanem znesku, dohodnina in ostale dav?ne dajatve obra?unane dvakrat in ve?krat!

Predlagamo slede? model: polovico nakazanega zneska se obra?una kot avtorski honorar, za drugo polovico avtor-ji izstavijo ra?un za produkcijske stroške svojega projekta.

9. Zapletenost razpisne dokumentacije

Nedopustno je, da mora prijavitelj, še posebej posameznik, porabiti ogromno ?asa in energije za izpolnjevanje kompliciranih prijavnih obrazcev in  poro?il. Le ti mnogokrat vsebujejo dolo?ene statisti?ne postavke, ki niso merodajne za presojo kvalitete izvedbe umetniškega projekta. Pri presojanju medijske prisotnosti oz. dajanje pomembnosti t.i. medijskim odzivom v razpisni dokumnetaciji pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je pri nas še zlasti nerazvita kritika za vizualno in intermedijsko umetnost, tako, da odsotnost strokovnih objav marsikdaj ni v sorazmerju z (ne)kvaliteto umetnika in njegovega dela.

Na prvem mestu naj bo zato vsebina programa ali projekta, ki je lahko zapisana in podana tudi kratko in jedrnato, ter uspešne realizacije, kontinuiteta projekta, programa ali prijavitelja v zadnjih letih.

Na podlagi izkušenj s preteklimi razpisi Odprta zbornica predlaga, da se poenotijo in poenostavijo razpisni obrazci, ki zahtevajo preve? administrativnega dela.

10. Oddaja prijav na razpise v elektronski obliki

Predlagamo, da MzK pri?ne s postopkom in vzpostavitvijo modela oddajanja prijav na programski in projektni razpis v elektronski obliki.

11. Javna razgrnitev razpisne dokumentacije pred razpisi in možnost intervencije javnosti

Pred pripravo razpisne dokumentacije MzK naj ponovno vklju?i zainteresirano javnost. Odpre naj se javna debata, omogo?i naj se vpogled v osnutke besedil razpisa, upoštevajo in vklju?ijo naj se pripombe in komentarji, ki jih prispevajo kulturni delavci, katerih znanje temelji na praksi in ki dodobra poznajo pomanjkljivosti in prednosti razpisne dokumentacije.

Na Ministrstvo za kulturo apeliramo, da pri pripravi razpisa vklju?i v dialog Odprto zbornico.  Prepri?ani smo, da bi z vklju?itvijo naših argumentiranih pripomb in komentarjev lahko bistveno izboljšali osnutke razpisne dokumentacije.

12. Neprogramski stroški oz. Razpis za neprogramske stroške

Odprta zbornica za vizualno umetnost predlaga, da se na podro?je  likovnih in intermedijskih umetnosti v programski in projektni razpis vklju?ijo ne-programski stroški in se za ta namen predvidijo dodatna sredstva.

Delitev na programski in neprogramski del bi izboljšala preglednost na?rtovanja in porabe prora?unskih sredstev. Poleg tega predstavlja sofinaciranje neprogramskih stroškov nevladnih organizacij vsaj v simbolnem smislu korak k realizaciji tiste zakonske postavke, ki govori o primerljivosti financiranja javnega kulturnega programa z javnimi zavodi. S tem bi se na nek na?in tudi saniralo stanje, ko je bilo pred leti sofinanciranje neprogramskih stroškov neargumentirano in brez potrebe odpravljeno.
Pri koprodukcijah mora obstajati možnost prijave iste razstave/projekta s strani producenta in koproducenta. Zato naj se v razpisne pogoje vrne možnost prijave istega razstave/projekta in sicer: s strani samozaposlenih umetnikov/ic, ki jim daje možnost kritja produkcijskih stroškov projekta, in s strani galerijskih prostorov, ki zaprosijo za honorar umetnikov/-ic in ne-programske stroške oziroma stroške organizacije razstave/projekta.
Pri slednjih alinejah bi nastalo situacijo, ker je en od prosilcev vedno v podrejenem položaju, lahko reševali tako, da bi MzK ponovno uvedel razpis za ne-programske stroške, kar je bila dolgoletna praksa.

Razpis za ne-programske stroške bi pokrival pla?e in obratovalne stroške pravnih subjektov.
Poleg tega v okviru projektnega razpisa predlagamo možnost prijave samozaposlenih za sredstva za nakup opreme, saj bi jim s tem dolgoro?no omogo?il izboljšati pogoje dela.

II/ Strokovne komisije

Mešanost strokovnih komisij po posameznih podro?jih in njihovo število naj bosta utemeljena.

V dopolnjenem Pravilnik o strokovnih komisijah v  3. ?lenu je dodana sprememba, ki jasno opredeljuje število ?lanov podro?nih strokovnih komisij: tri do pet ?lanov, izmed katerih minister imenuje predsednika.
Se pravi, ?e pogledamo trenutno sestavo komisij na vseh resornih podro?jih temu pravilniku sledijo: uprizoritvene, likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje, ljubiteljska kulturna dejavnost, investicijski projekti ob?in, mediji in AV kultura, slovenski jezik, programske vsebine medijev in avdiovizualni projekti.
Vsega skupaj je 20 resorjev od tega samo 9 izpolnjujejo pogoje, ki so dolo?ni v Pravilniku o strokovnih komisijah.

Odprta zbornica predlaga, da je strokovna komisija sestavljena iz lihega števila ?lanov 3-5 – (na primer.: eden iz javnih zavodov, dva samozaposlena umetnika/umetnici,  eden iz strokovne javnosti, ki pozna podro?je, spremlja aktualno dogajanje in je seznanjen/a s produkcijami sodobne umetnosti, ter  eden iz nevladnih organizacij, ki delujejo na podro?ju sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnosti).
Ravno tako naj bo pri sestavi komisije uravnotežena zastopanost obeh spolov tako kot ima MzK že  opredeljeno v Pravilniku o strokovnih komisijah.

III/. Likovno in intermedijsko založništvo

Nujno je potrebno dose?i, da se v sestavo strokovnih komisij Agencije za knjigo (v mislih imamo predvsem Strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo s podro?ij znanosti ter Strokovno komisijo za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike) imenuje tudi strokovnjake s podro?ja likovne in intermedijske umetnosti. Dosedanje strokovne komisije za to podro?je na Ministrstvu niso bile oblikovane po tem principu, kar je eden od vzrokov za propad likovnega založništva (katalogi, monografije).
Predstavniki Odprte zbornice smo na sestanku na Agenciji za knjigo predložili definicijo založniških  izdaj, oblik, formatov in njihovo distribucijo, ki bi bile financirane, in vzpodbujane k produkciji s streni MzK in JAK, ter posledi?no predmet razpisov z njune strani in sicer predlagamo, da bi pod pristojnosti:
MzK spadale izdaje:
- katalogi, informativne brošure oz. zapisi na drugih medijih, ki spremljajo razstave oz. dogodke (likovne in intermedijske)
- knjige umetnikov (artist books) = umetniško delo per se (tiskane, fotokopirane,…ipd)
- avtorski likovni oz  / in  intermedijski projekti v formatu knjige oz. e-zapisa (zgoš?enke, DVD-ji, internetne objave, podcasti, elektronske knjige – pdf, txt, html, doc)
- izobraževalni založniški projekti

JAK spadale izdaje:
- monografije
- založniški izdelki, ki niso vezani samo na en dolo?en dogodek (zborniki, tematske publikacije ki pa so lahko objavljene v katerikoli obliki)

Svoja stališ?a in predloge smo predstavniki OZ na Agenciji za knjigo na dveh sestankih letos že predstavili in so bili z njihove strani številne naše sugestije pozitivno sprejete.

Odprta zbornica za vizualno umetnost, delovna skupina za razpise:

Jadranka Ljubi?i?, KUD Mreža / Galerija Alkatraz
Brane Zorman, samozaposlen v kulturi / umetnik, Cona
Borut Savski, samozaposlen v kulturi / umetnik, KUD Trivia
Tanja Lažeti?, samozaposlena v kulturi / umetnica
Joško Pajer, Galerija Škuc
Tadej Poga?ar, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.
Mag. Vesna Bukovec, samozaposlena v kulturi / umetnica
Dean Sluga, samozaposleni kustos/ predstavnik društva Photon

Follow responses through the RSS 2.0 feed.

Comments are closed.