slovensko english

Predlogi delovne skupine za razpise Odprte zbornice Ministrstvu za kulturo:
July 10th, 2009

10. julija 2009 je delovna skupina za razpise Odprte zbornice poslala na Ministrstvo za kulturo sledeče predloge.

Predlogi Odprte zbornice Ministrstvu za kulturo po področjih:
- projektni in programski razpisi
- sestava in delovanje strokovnih komisij
- založništvo

Člani Odprte zbornice za vizualno umetnost podajamo svoja stališča in konkretne predloge za področja projektnih in programskih razpisov. Kot aktivni ustvarjalci sodobne umetnosti, v večini primerov samozaposleni na področju kulture, imamo bogate izkušnje z realnim stanjem v kulturi.

Odprta zbornica predlaga, da skupaj z predstavniki Ministrstva za kulturo oblikujemo delovna skupine, ki bi za prihajajoča razpisna obdobja oblikovala transparentne modele vrednotenja, na podlagi katerih se bi odločalo o financiranju pdodukcije in pri tem jasneje identificiralo kakovostne kazalce ter oblikovala kvalitatitvna merila vrednotenja.

I/ Projektni in programski razpisi

1. Redefiniranje razpisnih podočij, ter vključitev izpadlih in novih umetniških oblik
Pri sedanji delitvi na likovne in intermedijske umetnosti javni razpis izpušča več pomembnih umetnostnih žanrov, ki jih ta področja ne zajemajo: npr. umetniški performans (ki ne sodi ne v gledališče niti ne v ples), socialna skulptura, diskurzivni projekti, konceptualni projekti in akcije, umetniške intervencije in akcije v javnem prostoru, arhiviranje in številne medžanrske kombinacije, umetniško in spletno založništvo – t.j. avtorski likovni oz.  / in  intermedijski projekti v formatu knjige oz. e-zapisa (zgoščenke, DVD-ji, internetne objave, podcasti, elektronske knjige – pdf, txt, html, doc), izobraževalni založniški projekti.
Predlagamo, da področji likovne in intermedijske umetnosti vključita našteta manjkajoča področja in jih ponovno vključita v razpisno dokumentacijo. Pri tem redefiniranju področij naj sodelujejo tudi predstavniki samozaposlenih v kulturi in kulturnih producentov.
Področje intermedijskih umetnosti v zadnjih dveh letih doživlja opazne, a tihe spremembe. Spreminja se v področje novih  medijev oz. tehnološke umetnosti, kar je v popolnem nasprotju z njegovim izvornim pomenom in prvotnim poslanstvom  – t.j. področje intermedijskega delovanja (delovanja, ki vključuje vsebinsko povezovanje več medijev – novih in starih, digitalnih in analognih ipd.).
Ta sprememba poteka brez pravočasnega informiranja javnosti in brez ustreznega javnega dialoga in dialoga z neodvisnimi nevladnimi producenti in umetniki. Temu odločno  nasprotujemo, saj gre za izjemno pomembno spreminjanje enega od osnovnih področij razpisa – prilagojeno zgolj volji in usmeritvam nekaj producentov.
Gre za kompleksno situacijo, ki bi morala imeti čimbolj jasne okvire, vsebine in meje, da bi se teh določil držali tako strokovne komisije, kot načelniki področij, kot tudi prijavljitelji (fizične ali pravne osebe).

Pri razpisnih pogojih za likovne umetnosti smo opazili, da je izpadla definicija “sodobna in mejna področja” umetnosti, močneje pa se izpostavlja “likovne tehnike”, ki so tudi naštete – dajejo nedvoumno prednost klasičnim umetniškim metodam.
Iz navedenega lahko povzamemo, da so interdisciplinarnost in mejna področja izločeni.
V skladu z navedenimi opažanji se Odprta zbornica zavzema, da se vrne poimenovanje področja „vizualna umetnost”, ki je bilo pred leti že v uporabi. Poimenovanje „Likovna umetnost” namreč že s samim imenom izključuje vsa sodobna in mejna področja in poudarja predvsem klasične likovne tehnike.

2. Situacija s t.i. mejnimi prijavljenimi projekti

To je pomembno tudi zaradi t.i. mejnih projektov, ki zaradi „omejenih” definicij področij izpadejo iz obravnave.
Tudi tukaj moramo zahtevati upoštevanje oz. vzpostavitev nekih pravil (posebno obvestilo (po telefonu ali elektronski pošti) prijavljitelju, ki recimo z likovnega pade na intermedijsko ali obratno, hkrati pa zaradi (paradoks) različnih zahtev na razpisnih področjih takšna prijava nima določenih zahtevanih vsebin, ima celo napačne ali pa jih ima preveč!)
Strokovne komisije bi morale t.i.  mejne projekte nujno prejeti v obravnavo na začetku obravnave vseh vlog, le tako bi se zagotovilo enakovredno obravnavanje prijavljiteljev.

V razpisnih pogojih se govori predvsem o umetniških tehnikah in zelo malo ali skoraj nič o vsebinah.
Sodobna vizualna umetnost že dolgo kaže značilnosti celostnega umetniškega dela, vsekakor pa že več desetletij ne govorimo zgolj o klasičnih tehnikah, orodjih in izraznih sredstvih. Sodobna vizualna umetnost vsebuje performativne, zunaj galerijske, konceptualne, kontekstualne in tradicionalne likovne prakse in razsežnosti ter ne pozna »novih« in »starih« medijev. Pri sedanjih razdelitvah na vizualne in intermedijske umetnosti namreč izpade veliko sodobnih umetniških izrazov, ki jih ne moremo zajeti v nobeno od teh dveh preozko zastavljenih področij (razstave oz. tehnologija): npr. performans (NE gledališče ali ples), socialna skulptura, diskurzivni projekti, umetniške akcije, medijska umetnost, umetniško založništvo, arhiviranje in številne medžanrske kombinacije.
Zato predlagamo, da oba že obstoječa resorja (vizualne in intermedijske umetnosti) bolj odprto obravnavata t.i. mejne projekte in jih ponovno vključita v svoja področja in posledično v razpisno dokumentacijo.
Predlagamo tudi, da se za prijavitelje, ki imajo produkcijo v preteklih letih na večjih področjih, to dejstvo upošteva – ne glede na to, na katero področje se prijavljajo.

3. (Pre)pozno objavljeni programski in projektni razpisi

Sprašujemo se ali obstajajo pravila, zakoni, določbe, ipd… ki točno določajo in urejajo nastanek in proceduro usklajevanja določil za posamezno področje, ter prijavnih razpisnih zahtev, izvedbo razpisa, določanje rokov za oddajo, za obravnavo in za ustrezne odgovore prijavljiteljem, tako na nivoju državne uprave, kot tudi ustrezni interni ravni MzK.ja.

Zastavljamo vprašanje glede formalnih kriterijev za prijavitelje na programske in projektne razpise:
Opažen je namreč trend naraščanja prijaviteljev na razpise za kulturo, ki so d.o.o.-ji – torej profitne organizacije. Zanima nas tudi kako je s formalnimi pravili prijavljanja javnih institucij, ki so financirane iz drugih programov in se vseeno prijavljajo na ta razpis npr. Akademija za likovno umetnost itd.

Programski in projektni razpis za prihajajoče leto morata biti razpisana tako zgodaj, da bodo vsa opravila, ki so potrebna za možnost črpanja sredstev izbranih projektov oziroma programov, končana do začetka programskega leta. Le v tem primeru lahko pričakujemo kontinuirano in hkrati časovno disperzirano realizacijo umetniških projektov, ki se po zadnjih nekajletnih izkušnjah zaradi prepozno objavljenih rezultatih običajno strnejo in gnetejo v zadnji tretjini tekočega produkcijskega leta. Zaradi objave razpisa v januarju ali februarju, se namreč izgubi skoraj pol produkcijskega leta (plus poletni dopustniški čas).
Predlagamo pri financiranju programov, da se v skladu z spremembami v ZUJIK-u išče možnosti za financiranje na način dvanajstin, kot se to prakticira v javnih zavodih.
Ministrstvo za kulturo  ima zapisano v 13. členu Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa opredeljeno, da ministrstvo mora najkasneje v roku dveh mesecev od zaključka odpiranja vlog, prispelih na razpis, oziroma praviloma enkrat mesečno za vloge, prispele na poziv, obvesti predlagatelja o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe.
Nejasna se nam zdi je formulacija od zaključka odpiranja vlog namreč nikjer ni jasno opredeljeno časovno trajanje odpiranja vlog.
Zato predlagamo, da se časovno definira (14 dni) od začetka do konca postopka odpiranja vlog.
Stalni termin objav bi prijaviteljem omogočal tudi ustrezno pripravo materialov in potrebnih koprodukcijskih dokumentov doma in v tujini.
Datumi razpisov oz. dogovorjeni – določeni roki morajo postati stalni.

4. Sprememba razpisnih pogojev in formalnih kriterijev za upravičenost dostopanja in  sodelovanja pridobitnih organizacij in producentov na projektnih razpisih MzK za sofinanciranje kulturnih projektov nevladnih in zasebnih kulturnih organizacij

Zastavljamo vprašanje glede formalnih kriterijev za prijavitelje na programske in projektne razpise.
Opažen je namreč trend naraščanja prijaviteljev na razpise za kulturo, ki so pravno d.o.o.-ji – torej profitne – pridobitne organizacije.

Ministrstvo za kulturo bi moralo v razpisnih pogojih jasno razmejiti distribucijo oz. dostopnost do javnih sredstev po kriteriju ne/profitnosti prijaviteljev, ko gre za pridobitne organizacije/producente.
Primarno poslovna logika ob ustanovitvi organizacije narekuje, v kateri formalni obliki bo neka organizacija registrirana. Če registriraš npr. d.o.o., je tvoj temeljni smoter donosnost, višina prihodka ni omejena in z dobičkom lahko prosto razpolagaš. Temeljni smoter neprofitne organizacije (društva ali zavoda) pa je dejavnost sama, višina prihodka je omejena in dobiček moraš uporabiti izključno za izvajanje dejavnosti.
Gospodarski subjekti, zlasti tisti s širokimi registracijami dejavnosti in z razpršeno finančno strategijo, se lahko za javna sredstva – na osnovi poslovnih načrtov – prijavljajo tudi preko drugih ministrstev, npr. za gospodarstvo, za znanost in tehnologijo, na razne poslovne inkubatorje itd. Po drugi strani imajo društva in zavodi, ki delujejo na področju kulture omejen dostop do ostalih javnih sredstev. Kandidirajo samo na matičnem področju, saj nimajo finančnih strategij ali zadostnih finančnih osnov, da bi kandidirali drugje.
Tudi, če je edina dejavnost, s katero se d.o.o ukvarja, kulturna (npr. galerijska), se z obliko registracije določi poslovna logika, ki je pri d.o.o.-jih po definiciji komercialna, profitna oz. pridobitna.
Predlagamo, da bi formalno-pravna oblika registriranost organizacije veljala kot primarni formalni kriterij za možnost dostopanja do razpisov za sofinanciranje kulturnih projektov nevladnih in zasebnih kulturnih organizacij Ministrstva za kulturo.

Predlagamo tudi, da se poleg omejitve na neprofitne organizacije, omeji tudi možnost prijave fizičnim osebam, ki nimajo statusa samozaposlenega v kulturi. Enako kot pri organizacijah, tudi pri fizičnih osebah velja, da oseba s statusom samozaposlenega v kulturi ni zaposlena v obenem podjetju ali instituciji in ne prejema redne plače, ampak svoje delo namenja izključno ustvarjanju umetnosti. To pomeni, da so njene/njegove finančne zmožnosti preživetja in kritje stroškov produkcije v veliko večji meri odvisne od sredstev, ki jih lahko pridobijo na projektnem razpisu Mzk, kjer konkurirajo z vsemi ostalimi posamezniki, ki imajo svojo eksistenco pokrito z redno plačo.

5. Posebni razpisni pogoji in neprimerljivost med posameznimi področji

Projektni razpisi generalno postajajo podobni programskim. Postajajo nedostopni posameznikom in malim institucijam. Primer tega je letošnji programski razpis za intermedijsko področje.
Posebni pogoji za sodelovanje na razpisu postajajo v kvantitativnem smislu vedno zahtevnejši, s tem pa postaja razpis predvsem za prijavitelje – posameznike praktično nedostopen. Primer tega je letošnji (2009) projektni razpis za intermedijsko področje, ki kot pogoj za prijavo zahteva večjo realizacijo programa v preteklih treh letih kot ga je zahteval programski poziv.
V tem smislu velja opozoriti tudi na neprimerljivost razpisnih pogojev med posameznimi področji, saj so zahteve na nekaterih področjih neprimerno večje kot na drugih: intermedija – 4 enote letno; likovna – 2 enoti letno; uprizoritvena in glasbena – 3 enote v zadnjih treh letih.
Zahteva MzK-ja, da na področjih intermedijske umetnosti zahteva od samozaposlenih umetnikov, da morajo izpolnjevati pogoj izvedbe vsaj 4 avtorskih projektov na leto, obenem pa lahko prijavijo samo dva projekta, je diskriminatorna.
Predlagamo, da se ta pogoj razpisa razveljavi in uporabi primerljive pogoje z ostalimi področji (likovna umetnost: vsaj 2 razstavi v zadnjih dveh letih, uprizoritvena in glasbena: vsaj 3 produkcije v zadnjih dveh letih). Fizičnim osebam in samozaposlenim bi moralo biti tudi omogočeno prijavljanje večih projektov kot v letošnjem razpisu.
Kriteriji ocenjevanja nebi smeli temeljiti kvantitativnih merilih temveč bi morala biti merila usmerjena v iskanja kvalitete prijavljenih projektov z jasno definiranimi merili in primerljivimi kriteriji med različnimi področji.

Zaradi naraščanja vlog za kulturne projekte se predlaga, naj MZK skuša preusmeriti nekatere tipe prijaviteljev na druge vire, na primer:
- iz projektnih razpisov na programske razpise
- iz projektnih na republiški sklad za ljubiteljske dejavnosti

6. Sorazmerno povečevanje sredstev in števila subjektov na prihajajočih programskih in projektnih razpisih

Višina sredstev na programskih in projektnih razpisih se morajo sorazmerno povečevati, če bodo ostala ista bo to postavljalo uradnike na MzK v položaj, kjer jim ostaneta dve možnosti – bodisi, da sredstva drobijo bodisi, da naredijo ostro selekcijo, ki bo podprla le nekaj delujočih izvajalcev, s čimer se lahko  vzpostavlja segregacijska logika. Da bi preprečili diskriminacijo in segregacijo, ki lahko nastane kot posledica pomanjkanja sredstev, Odprta zbornica predlaga zvišanje finančne postavke, namenjene delovanju NVO v kulturi, kar bo posledično omogočalo tudi zvišanje števila subjektov na programskih razpisih ter vključitev neodvisnih manjših producentov ter samozaposlenih na večletnih projektnih razpisih.

7. Vzpostavitev večletnega projektnega razpisa za likovno in intermedijsko področje

Glede na nadaljevanje povedanega v prejšnji točki predlagamo, da pri vsebinski presoji projektov komisija še posebno nameni pozornost in prednost tistim projektom, ki gradijo ravno preko kontinuitete v smislu večletnega dograjevanja – tako koncepta kot realizacij, ter formalnih pojavnih oblik projekta, ter da jim nameni adekvaten način financiranja kot je že nekaj časa uveljavljena praksa na področju uprizoritvenih umetnosti.
Zato kot naslednjo stopnjo za likovno in intermedijsko področje izhajajočo iz navedenega predlagamo uvedbo možnosti štiriletnega projektnega razpisa, na katerega se bodo lahko prijavili posamezniki s statusom samozaposlene/ga in neprofitne organizacije.
8. Sprememba načina izplačila sredstev MzK samozaposlenim prijaviteljem

Praksa že kar nekaj let je, da samostojni ustvarjalec – prijavitelj prejme finančna sredstva Mzk za realizacijo projekta nakazan na TR kot avtorski honorar. Kvota mu gre v seštevek k dohodninski napovedi. Če ima sodelavca/ko potem mu, mora iz te že dohodninsko / davčno obračunane vsote nakazati še njegov / njen honorar, ki prav tako vsebuje taiste dajatve. To realno pomeni, da so v enem z MzK-ja nakazanem znesku, dohodnina in ostale davčne dajatve obračunane dvakrat in večkrat!

Predlagamo sledeč model: polovico nakazanega zneska se obračuna kot avtorski honorar, za drugo polovico avtor-ji izstavijo račun za produkcijske stroške svojega projekta.

9. Zapletenost razpisne dokumentacije

Nedopustno je, da mora prijavitelj, še posebej posameznik, porabiti ogromno časa in energije za izpolnjevanje kompliciranih prijavnih obrazcev in  poročil. Le ti mnogokrat vsebujejo določene statistične postavke, ki niso merodajne za presojo kvalitete izvedbe umetniškega projekta. Pri presojanju medijske prisotnosti oz. dajanje pomembnosti t.i. medijskim odzivom v razpisni dokumnetaciji pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je pri nas še zlasti nerazvita kritika za vizualno in intermedijsko umetnost, tako, da odsotnost strokovnih objav marsikdaj ni v sorazmerju z (ne)kvaliteto umetnika in njegovega dela.

Na prvem mestu naj bo zato vsebina programa ali projekta, ki je lahko zapisana in podana tudi kratko in jedrnato, ter uspešne realizacije, kontinuiteta projekta, programa ali prijavitelja v zadnjih letih.

Na podlagi izkušenj s preteklimi razpisi Odprta zbornica predlaga, da se poenotijo in poenostavijo razpisni obrazci, ki zahtevajo preveč administrativnega dela.

10. Oddaja prijav na razpise v elektronski obliki

Predlagamo, da MzK prične s postopkom in vzpostavitvijo modela oddajanja prijav na programski in projektni razpis v elektronski obliki.

11. Javna razgrnitev razpisne dokumentacije pred razpisi in možnost intervencije javnosti

Pred pripravo razpisne dokumentacije MzK naj ponovno vključi zainteresirano javnost. Odpre naj se javna debata, omogoči naj se vpogled v osnutke besedil razpisa, upoštevajo in vključijo naj se pripombe in komentarji, ki jih prispevajo kulturni delavci, katerih znanje temelji na praksi in ki dodobra poznajo pomanjkljivosti in prednosti razpisne dokumentacije.

Na Ministrstvo za kulturo apeliramo, da pri pripravi razpisa vključi v dialog Odprto zbornico.  Prepričani smo, da bi z vključitvijo naših argumentiranih pripomb in komentarjev lahko bistveno izboljšali osnutke razpisne dokumentacije.

12. Neprogramski stroški oz. Razpis za neprogramske stroške

Odprta zbornica za vizualno umetnost predlaga, da se na področje  likovnih in intermedijskih umetnosti v programski in projektni razpis vključijo ne-programski stroški in se za ta namen predvidijo dodatna sredstva.

Delitev na programski in neprogramski del bi izboljšala preglednost načrtovanja in porabe proračunskih sredstev. Poleg tega predstavlja sofinaciranje neprogramskih stroškov nevladnih organizacij vsaj v simbolnem smislu korak k realizaciji tiste zakonske postavke, ki govori o primerljivosti financiranja javnega kulturnega programa z javnimi zavodi. S tem bi se na nek način tudi saniralo stanje, ko je bilo pred leti sofinanciranje neprogramskih stroškov neargumentirano in brez potrebe odpravljeno.
Pri koprodukcijah mora obstajati možnost prijave iste razstave/projekta s strani producenta in koproducenta. Zato naj se v razpisne pogoje vrne možnost prijave istega razstave/projekta in sicer: s strani samozaposlenih umetnikov/ic, ki jim daje možnost kritja produkcijskih stroškov projekta, in s strani galerijskih prostorov, ki zaprosijo za honorar umetnikov/-ic in ne-programske stroške oziroma stroške organizacije razstave/projekta.
Pri slednjih alinejah bi nastalo situacijo, ker je en od prosilcev vedno v podrejenem položaju, lahko reševali tako, da bi MzK ponovno uvedel razpis za ne-programske stroške, kar je bila dolgoletna praksa.

Razpis za ne-programske stroške bi pokrival plače in obratovalne stroške pravnih subjektov.
Poleg tega v okviru projektnega razpisa predlagamo možnost prijave samozaposlenih za sredstva za nakup opreme, saj bi jim s tem dolgoročno omogočil izboljšati pogoje dela.

II/ Strokovne komisije

Mešanost strokovnih komisij po posameznih področjih in njihovo število naj bosta utemeljena.

V dopolnjenem Pravilnik o strokovnih komisijah v  3. členu je dodana sprememba, ki jasno opredeljuje število članov področnih strokovnih komisij: tri do pet članov, izmed katerih minister imenuje predsednika.
Se pravi, če pogledamo trenutno sestavo komisij na vseh resornih področjih temu pravilniku sledijo: uprizoritvene, likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje, ljubiteljska kulturna dejavnost, investicijski projekti občin, mediji in AV kultura, slovenski jezik, programske vsebine medijev in avdiovizualni projekti.
Vsega skupaj je 20 resorjev od tega samo 9 izpolnjujejo pogoje, ki so določni v Pravilniku o strokovnih komisijah.

Odprta zbornica predlaga, da je strokovna komisija sestavljena iz lihega števila članov 3-5 – (na primer.: eden iz javnih zavodov, dva samozaposlena umetnika/umetnici,  eden iz strokovne javnosti, ki pozna področje, spremlja aktualno dogajanje in je seznanjen/a s produkcijami sodobne umetnosti, ter  eden iz nevladnih organizacij, ki delujejo na področju sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnosti).
Ravno tako naj bo pri sestavi komisije uravnotežena zastopanost obeh spolov tako kot ima MzK že  opredeljeno v Pravilniku o strokovnih komisijah.

III/. Likovno in intermedijsko založništvo

Nujno je potrebno doseči, da se v sestavo strokovnih komisij Agencije za knjigo (v mislih imamo predvsem Strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti ter Strokovno komisijo za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike) imenuje tudi strokovnjake s področja likovne in intermedijske umetnosti. Dosedanje strokovne komisije za to področje na Ministrstvu niso bile oblikovane po tem principu, kar je eden od vzrokov za propad likovnega založništva (katalogi, monografije).
Predstavniki Odprte zbornice smo na sestanku na Agenciji za knjigo predložili definicijo založniških  izdaj, oblik, formatov in njihovo distribucijo, ki bi bile financirane, in vzpodbujane k produkciji s streni MzK in JAK, ter posledično predmet razpisov z njune strani in sicer predlagamo, da bi pod pristojnosti:
MzK spadale izdaje:
- katalogi, informativne brošure oz. zapisi na drugih medijih, ki spremljajo razstave oz. dogodke (likovne in intermedijske)
- knjige umetnikov (artist books) = umetniško delo per se (tiskane, fotokopirane,…ipd)
- avtorski likovni oz  / in  intermedijski projekti v formatu knjige oz. e-zapisa (zgoščenke, DVD-ji, internetne objave, podcasti, elektronske knjige – pdf, txt, html, doc)
- izobraževalni založniški projekti

JAK spadale izdaje:
- monografije
- založniški izdelki, ki niso vezani samo na en določen dogodek (zborniki, tematske publikacije ki pa so lahko objavljene v katerikoli obliki)

Svoja stališča in predloge smo predstavniki OZ na Agenciji za knjigo na dveh sestankih letos že predstavili in so bili z njihove strani številne naše sugestije pozitivno sprejete.

Odprta zbornica za vizualno umetnost, delovna skupina za razpise:

Jadranka Ljubičič, KUD Mreža / Galerija Alkatraz
Brane Zorman, samozaposlen v kulturi / umetnik, Cona
Borut Savski, samozaposlen v kulturi / umetnik, KUD Trivia
Tanja Lažetić, samozaposlena v kulturi / umetnica
Joško Pajer, Galerija Škuc
Tadej Pogačar, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.
Mag. Vesna Bukovec, samozaposlena v kulturi / umetnica
Dean Sluga, samozaposleni kustos/ predstavnik društva Photon

Follow responses through the RSS 2.0 feed.

Comments are closed.