Odprta zbornica za sodobno umetnost

Objavljamo odziv OZ na odgovor MIZKŠ in na zadnjo verzijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi, clinic ki je bila poslana v medresorsko obravnavo. Stališ?em OZ se pridružuje tudi Artservis. Dokument smo poslali na MIZKŠ 2. 7. 2012.
(vsi dokumenti so objavljeni na dnu objave v razdelku Povezave in dokumenti)

V Odprti zbornici za vizualno in intermedijsko umetnost (OZ) in Artservisu se zahvaljujemo za vaš odgovor na naše Stališ?e do Predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi z dne 1. 6. 2012. Menimo, da odgovor v nekaterih to?kah ne zajema celovite obrazložitve oziroma z nekaterimi rešitvami ne soglašamo, zato vas prosimo za ponovno obravnavo naših predhodnih in novih predlogov o Uredbi.

Ker lahko stopnjo upoštevanja naših predlogov ugotavljamo predvsem preko analize najnovejše verzije Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi z dne 18. 6. 2012, ki je bila poslana v medresorsko obravnavo (nova uredba), se želimo v tem pismu odzvati na oba dokumenta hkrati.

Pripombe so strukturirane po sklopih, kot jih je oblikovalo MIZKŠ v odgovoru št. 0070-78/2012/13 z dne 28. 6. 2012.

-

1. Interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti

Z veseljem pozdravljamo vklju?itev našega predloga o novem specializiranem poklicu interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti v novo verzijo uredbe, žal pa hkrati ugotavljamo, da so bili temu poklicu dodeljeni bistveno druga?ni pogoji, kot smo jih predlagali v OZ in Artservisu. MIZKŠ v odgovoru ne pojasni svoje odlo?itve o drasti?no povišanih kvantitativnih kriterijih za interdisciplinarne ustvarjalce sodobne umetnosti. Razmere za delo, ?as raziskave in priprave za oblikovanje avtorskega projekta ali razstave (najsi gre za raziskave v zvezi z vsebino in konceptom dela ali raziskave v zvezi z uporabljenimi materiali ali okoliš?inami, ki bodo projekt ali razstavo spremljali) so za interdisciplinarnega ustvarjalca sodobne umetnosti enaki kot so za slikarje, kiparje, fotografe, grafike in videaste. Zato pove?anja kvantitativnih kriterijev na tem podro?ju ne razumemo, saj so ti kriteriji neuravnoteženi z drugimi sorodnimi in primerljivimi poklici in so posledi?no nepravi?ni do interdisciplinarnih ustvarjalcev sodobne umetnosti. Kvantitativni kriteriji so v novi uredbi za interdisciplinarnega ustvarjalca sodobne umetnosti najmanj dvakrat višji kot za ostale primerljive (zgoraj naštete) poklice. Ne gre le za povišanje kriterijev iz 4 razstav na 6, nova uredba namre? zahteva 6 avtorskih projektov, kar pomeni, da mora biti vsak od projektov, ki jih izvede interdisciplinarni ustvarjalec, popolnoma nov, ?esar pa se ne zahteva na podro?ju slikarstva, kiparstva, fotografije, grafike in videa. Menimo, da so standardi, ki so predlagani za ta podro?ja, dokaj primerni, predvsem pa prenosljivi na podro?je interdisciplinarnega ustvarjalca. Pove?anje kvantitativnih kriterijev, kot je to dolo?eno v primeru zgoraj naštetih petih sorodnih poklicev, bo drasti?no vplivalo na kvaliteto izvedenih projektov. Menimo, da je ohranjanje ali izboljšanje kvalitete del v interesu tako ustvarjalcev kot ministrstva (npr. kriterij visoke strokovnosti), zato moramo opozoriti na dejstvo, da previsoki kvantitativni kriteriji neizogibno vplivajo na slabšo kakovost projektov. Zaradi navedenega predlagamo upoštevanje kvantitativnih predlogov za interdisciplinarnega ustvarjalca, kot sta jih prvotno predlagala OZ in Artservis:

4 selekcionirane mednarodne in/ali nacionalne razstave ali predstave v referen?nih galerijah ali v okviru referen?nih dogodkov oz. 4 avtorski interdisciplinarni projekti na podro?ju sodobne umetnosti.

-

2. Upoštevanje nagrad

Dolo?ilo o nagradah je o?itno eden najbolj problemati?nih kriterijev nove uredbe. Število nagrad, ki jih našteva seznam Nacionalnih nagrad na podro?ju kulture, je radikalno nižje, kot je število ljudi, ki trenutno prejemajo prispevke za socialno varnost na podro?jih, kjer so nagrade še vedno vklju?ene med kakovostne kriterije. Menimo tudi, da je prisotnost nagrad za razli?na podro?ja zelo raznolika in da je zato možnost za pridobitev to?k, ki jih prinaša kategorija nagrade, za nekatere poklice mnogo ve?ja kot za druge. Vklju?itev kriterija nagrad se nam zdi upravi?ena v primeru, ?e bi bila predhodno izpeljana natan?na analiza razmerja med številom nagrad za posami?na podro?ja in trenutnim številom samozaposlenih, ki prejemajo prispevke za socialno varnost. Menimo namre?, da bi taka analiza pokazala velika nesorazmerja med podro?ji, še bolj o?itno pa bi bilo ob?utno prenizko število nagrad na vseh podro?jih ustvarjanja.

Ugotavljamo, da bodo zaradi kriterija nagrad ustvarjalci v ve?ini primerov avtomati?no izgubili 10 to?k zaradi premajhnega števila nagrad, dodatno pa zaradi tega, ker se bodo nekatere nagrade upoštevale le za obdobje treh let. Predlog, da komisije dolo?ajo ?as trajanja upoštevanja nagrade, je sicer dobrodošel, a ugotavljamo, da MIZKŠ ni pojasnilo razloga za izklju?itev predlagane možnosti upoštevanja nominacij za nagrade v kategorije nagrade oz. ni pojasnilo, zakaj jih je premestilo v drugo kategorijo. OZ in Artservis sta namenoma predlagali vklju?itev kategorije nominacije ravno v razdelek za nagrade, saj sta menili, da ministrstvo ni uspelo predlagati zadovoljive rešitve za problem ob?utno premajhnega števila obstoje?ih nagrad v primerjavi s številom samozaposlenih, ki v podro?jih, ki kot kakovostni kriterij za pridobitev pravice za pla?ilo prispevkov za socialno varnost zahtevajo nagrado. Kljub rešitvi, ki jo je MIZKŠ predlagalo (nagrade ustrezno ovrednotijo strokovne komisije ne glede na ?as prejetja nagrade), s katero se sicer strinjamo in z njo vsekakor soglašamo, ugotavljamo, da predlog o nagradah še vedno ni ustrezno rešen. Nominacije za nagrade so tako kot nagrade obi?ajno izbrane in podeljene s strani komisije, ki je sestavljena iz uglednih strokovnjakov, ki delujejo na podro?ju kulture. Število nominiranih je ve?inoma izjemno nizko, zato ni razloga, da se nominacije ne bi uvrstile v kriterij nagrad in bile upoštevane vsaj za obdobje treh let. To bi vsaj v manjši meri popravilo problem izjemno omejenega števila nagrad, ki v novi verziji uredbe ni primerno rešeno. Predlagamo torej, da se pri vseh poklicih, ki še vedno ohranjajo kriterij nagrade, v ta razdelek doda še kriterij nominacije.

Poleg navedenega predlagamo dopolnitev seznama Nacionalnih nagrad na podro?ju kulture še z naslednjimi nagradami:

• Nagrada OHO za mlade ustvarjalce do 35. leta starosti,
• ESSL Award za študente vizualne umetnosti,
• Nagrada Vordemberge-Gildewart Foundation.

Vse tri nagrade so prepoznavne, predvsem pa pomembne za mlajše ustvarjalce na podro?ju sodobne vizualne umetnosti.

V zvezi z nagradami naj še enkrat opozorimo tudi na poklice, ki nagrad nimajo oz. jih je tako malo, da bi jih bilo vredno odstraniti iz kvantitativnih kriterijev. OZ in Artservis ugotavljata, da za podro?je intermedijske umetnosti uredba navaja le tri nagrade, ki so specifi?ne za to podro?je: pixxelpoint, kibla in netko. Možnost za pridobitev ostalih šestih navedenih nagrad si podro?je intermedijske umetnosti deli s petimi do sedmimi drugimi umetniškimi podro?ji. Glede na aprilsko analizo MIZKŠ o številu samozaposlenih, ki jo je mogo?e najti na straneh seje NSK (dokument 02_6_gradivo_MIZK_SSamozaposleni_analiza_april2012_5.xls), je razmerje nagrad na podro?ju intermedijske umetnosti v primerjavi s številom trenutno vpisanih na podro?ju intermedijske umetnosti: 3 nagrade na 34 intermedijskih ustvarjalcev.

-

3. Mladi ustvarjalci

ZUJIK poleg dolo?itve podrobnejših kriterijev izpolnjevanja izjemnega kulturnega prispevka in prispevka k razvoju podro?ja predvideva, da v primeru prvega vpisa v razvid samozaposlenih uredba dolo?a tudi podrobnejše kriterije za ugotavljanje študijskih dosežkov, ki obetajo pomembno delovanje na podro?ju kulture. Menimo, da bi se lahko predlog, ki smo ga prvotno predlagali za mlade ustvarjalce, upošteval vsaj za tiste, ki se prvi? vpisujejo v razvid. Namre? da se na podro?ju nagrad doda kriterij za tiste, ki se v razvid prvi? vpisujejo in za katere hkrati velja, da od zaklju?ka študija oziroma strokovnega izpita, ?e je ta predpisan z zakonom, nista minili ve? kot dve leti, kot kriterij za ugotavljanje študijskih dosežkov upošteva:

2 strokovni mnenji priznanih strokovnjakov s podro?ij, na katerih prvi? vpisani ustvarja.

Nova uredba sicer že predvideva nekaj kriterijev za ugotavljanje študijskih dosežkov, a so ti kriteriji izredno omejeni. Dodatne to?ke prinašajo le nagrade, ki so zelo redke, ali »drugi pomembni dosežki v ?asu študija na podro?ju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v ?asu študija.« Menimo, da bi kriterij dveh strokovnih mnenj doprinesel k objektivnosti odlo?anja o študijskih dosežkih, saj to tako ne bi bilo odvisno le od maloštevilnih nagrad in presojanja strokovne komisije, ki dela mladega ustvarjalca najverjetneje še ne pozna.

-

4. Intermedijski umetnik

Ugotavljamo, da MIZKŠ ni podalo nobene konkretne utemeljitve glede nadpovpre?no visokih kvantitativnih kriterijev za poklic intermedijskega umetnika. Kvantitativne kriterije je MIZKŠ v novi uredbi še dodatno poostrilo, saj je izbrisalo možnost soavtorskih projektov, ki je bila navedena v prejšnjem predlogu uredbe z dne 25. 5. 2012. Kriterij obsega pri intermedijskem umetniku ni ustrezno prilagojen specifiki poklica in hkrati tudi ni uravnotežen s kriteriji za druge poklice (slikar, kipar, fotograf, grafik in videast). Menimo, da MIZKŠ s tako radikalnim razlikovanjem v kriterijih postavlja tako intermedijskega umetnika kot tudi interdisciplinarnega ustvarjalca sodobne umetnosti v neenakovreden položaj. Ministrstvo s tako visokimi kriteriji ogroža kakovost obeh poklicev, kar je v nasprotju z generalnim razmerjem vrednotenja v uredbi, kjer razdelitev kriterijev na 20 to?k za kvantiteto in 80 to?k za kvaliteto kaže, da naj bi ministrstvo postavljalo na prvo mesto kakovost in ne kvantitete. OZ in Artservis menita, da je kakovost opravljenega umetniškega projekta na prvem mestu in v najve?jem javnem interesu, zato kvantitativni kriteriji ne smejo biti tako visoki, da lahko ogrozijo kakovost izpeljanega projekta. Predlog nove uredbe ne upošteva dejstva, da so nekateri intermedijski projekti in projekti interdisciplinarnih ustvarjalcev sodobne umetnosti lahko tako obsežni, da njihova izpeljava lahko traja tudi do tri leta. Predlog tudi ne upošteva tehni?ne zahtevnosti intermedijskih projektov pri sami postprodukciji. Ko gre za elektronsko in programsko zahtevne projekte, so ti namre? zelo ob?utljivi na prostor in opremo, ki je v dani situaciji na voljo. Velikokrat strojna oprema, ki je bila uporabljena v premierni verziji projekta, v naslednji verziji ni na voljo, saj jo galerije in festivali posojajo za vsak dogodek posebej, vsaka galerija pa ima razli?no strojno in programsko opremo. To pomeni, da morajo intermedijski umetniki svoje projekte za vsako postprodukcijo znova prilagajati, kar lahko v dolo?enih primerih zahteva tudi dolgotrajno novo programiranje, velikokrat je potrebno elektronsko opremo vzdrževati in popravljati, kar pomeni ogromno dela že za preprosto ponovitev predstavitve projekta. Umetniki lahko tako za postprodukcijo potrebujejo celo enako koli?ino ?asa, kot za samo produkcijo dela. MIZKŠ s predlaganimi standardi omejuje ustvarjalce hkrati pa jih sili v oblikovanje ve? manjših, zaradi previsokih kvantitativnih standardov pa posledi?no tudi manj kvalitetnih projektov. Velikih in kakovostnejših pa na ta na?in ne podpira, še manj pa spodbuja. Verjamemo, da si MIZKŠ želi spodbujati tudi oblikovanje ve?jih, tehnološko kompleksnejših in vsebinsko ter konceptualno kompleksnejših projektov, saj lahko tudi na ta na?in spodbuja prepoznavnost slovenske sodobne umetniške produkcije.

Poleg naštetega ugotavljamo, da tako kot pri interdisciplinarnem ustvarjalcu tudi tu MIZKŠ z definicijo avtorskega projekta dodatno obremenjuje intermedijske ustvarjalce in ne upošteva dejstva, da intermedijske projekte velikokrat izvaja ve?je število umetnikov ali sodelavcev (tehnikov).

Predlagamo torej, da MIZKŠ ponovno prou?i specifiko poklica intermedijskega umetnika, kvantitativne kriterije primerljivo uskladi s poklici slikar, kipar, fotograf, grafik in videast ter pri tem upošteva razli?ne velikosti in tehni?ne zahtevnosti izvedbe projektov pa tudi zahtevnost in dolgotrajnost raziskave o vsebinskih in tehni?nih specifikah projektov. Na podlagi naštetega predlagamo, da MIZKŠ zniža kvantitativne kriterije obeh poklicev, kot sta to predlagala OZ in Artservis:

4 avtorski projekti ali postprodukcije oz. soavtorski projekti na referen?nih prireditvenih prostorih, prireditvah in festivalih doma ali v tujini (1 avtorski referen?ni projekt nadomesti 3 postprodukcijske oz. soavtorske projekte).

V zapis avtorski referen?ni projekt se lahko vrine tudi besede “ve?ji ali kompleksnejši projekt“, o nivoju zahtevnosti (po vsebinski in/ali tehni?ni plati) pa naj odlo?a strokovna komisija na podlagi opisov predstavljenih projektov.

-

5. Kurator

Kuratorji opravljajo razli?na dela, pri ?emer se nekateri lahko osredoto?ajo bolj na razstavno dejavnost kot na pisanje in objavljanje strokovnih besedil. Menimo, da bi MIZKŠ moralo upoštevati tudi kuratorje, ki se odlo?ajo za bolj specializirano usmerjanje svoje dejavnosti, npr. zgolj ustvarjanje razstavnih programov in projektov, ne pa pisanje strokovnih besedil. S tem se njihova dejavnost približa dejavnosti galerista, kot samostojni kuratorji pa še vedno niso vezani na dolo?eno galerijo.

V zvezi s pisanjem in objavljanjem strokovnih besedil pa bi radi poudarili tudi uredniško delo. Urejanje publikacije (kataloga, monografije, zbornika …) je vsaj tako kompleksno, kot realizacija razstavnega projekta, vendar to ni omenjeno v referencah. Neodvisni kuratorji veliko težje od zaposlenih pridobijo nove projekte in sodelovanja z galerijami. Z upoštevanjem uredniškega dela pa se razširi referen?no polje njihovega delovanja in na tak na?in tudi ustrezno prizna pomembnost umetnostnih publikacij, ki trenutno s strani MIZKŠ, JAK in ostalih institucij niso ustrezno podprte in upoštevane.

Predlagamo tudi, da se podobno kot pri poklicu konservator-restavrator, tudi pri poklicu kurator referen?no ovrednoti in upošteva pridobljena strokovna izobrazba.

Zato predlagamo, da se besedilo pri obsegu dejavnosti preoblikuje v:

3 razstavne projekte na referen?nih doma?ih in/ali tujih likovnih prizoriš?ih ali 3 uredništva umetnostnih publikacij (razstavni katalog, monografska publikacija, zbornik tekstov) in vsaj 9 objavljenih strokovnih besedil pri referen?nih izdajateljih, ali vsaj 9 razstavnih projektov in/ali festivalov na referen?nih doma?ih in/ali tujih likovnih prizoriš?ih (1 festival nadomesti 3 razstavne projekte), ali zaklju?eno izobraževanje za poklic kuratorja pri referen?nih izobraževalnih organizacijah.

-

6. Performer

Nasprotujemo uvrstitvi performansa izhajajo?ega iz vizualne umetnosti (šestdeseta leta prejšnjega stoletja) na podro?je uprizoritvene umetnosti brez posebne kvantitativne specifikacije za performerje na podro?ju vizualne umetnosti. Obstoje? predlog v novi uredbi namre? ne upošteva specifike poklica performerja, ki izhaja iz podro?ja vizualne umetnosti. Specifika performansa je mnogokrat ravno njegova neponovljivost in vezanost na kontekst (kraj, ?as, ob?instvo). Lahko ga razumemo tudi kot dogodek ali intervencijo, ki je velikokrat neponovljive narave, ali pa njegova ponovitev zahteva radikalno spremembo formalnih in/ali vsebinskih elementov z vsako uprizoritvijo znova, torej variacije. V to kategorijo performansa prištevamo tudi dela s podro?ja body arta. Predlagamo, da MIZKŠ upošteva zgoraj omenjene specifike poklica, posebej ko gre za performanse, ki so o?itno kontekstualno, ?asovno in krajevno definirani oz. neponovljivi. Ponovno torej navajamo predlog OZ in Artservisa in ga dopolnjujemo z dodatnim pojasnilom:

4 enkratni avtorski projekti (kontekstualno, ?asovno in krajevno definiran performans) ali 8 postprodukcij (v smislu variacij) oz. soavtorskih projektov na referen?nih prireditvenih prostorih, prireditvah in festivalih doma ali v tujini oz. sorazmerna kombinacija obeh kriterijev (1 enkratni avtorski referen?ni projekt nadomesti 3 postprodukcijske (variacije) oz. soavtorske projekte).

-

Ugotavljamo, da je MIZKŠ pripombe in predloge OZ in Artservisa upoštevalo v zelo omejenem obsegu in veliko naših predlogov niti ni navedlo v 8. to?ki predloga za medresorsko obravnavo nove uredbe Predstavitev sodelovanja javnosti. Navedeni niso bili naši predlogi glede intermedijskega umetnika, performansa, nominacij itn.

Na tem mestu želimo izraziti tudi našo zaskrbljenost glede trenutnega stanja na podro?jih vizualne in intermedijske umetnosti, saj opažamo, da so se v zadnjem ?asu oblikovale dodatne neugodne razmere za ustvarjalce. Zaradi drasti?nega znižanja sredstev galerijam so te za?ele kr?iti število razstav, kar bo posledi?no vplivalo na samozaposlene in njihovo možnost doseganja kriterijev za pridobitev pravice za pla?ilo prispevkov za socialno varnost. Sredstva so se zmanjšala tudi za projekte in štipendije. Pla?ilo dela vizualnih in intermedijskih umetnikov je zelo redko pla?ano (problem neizpla?evanja razstavnin). Poleg tega je MIZKŠ pred kratkim izdalo nov pravilnik o komisijah, ki je podro?je vizualne in intermedijske umetnosti združil z arhitekturo in oblikovanjem, kar bi posledi?no lahko za ustvarjalce iz štirih podro?ji pomenilo daljše ?akalne roke za potrditev njihovih prošenj in zmanjšano objektivnost pri ocenjevanju njihove strokovnosti zaradi primerljivo manjšega števila strokovnjakov s štirih podro?ij v primerjavi s podro?ji, kjer se komisije niso združile oz. se te ukvarjajo le z enim specifi?nim podro?jem.

Povezave in dokumenti:

> Stališ?e do Predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (OZ in Artservis, 1. 6. 2012)
> Odgovor MIZKŠ na naše stališ?e (pdf)
> verzija Predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki je bila poslana v medresorsko obravnavo (pdf)*
* dokument je objavljen na spletni strani E-demokracije, ker ga je tam izredno težko najti, ga objavljamo tukaj
> Odziv na odgovor MIZKŠ in zadnjo verzijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki je bila poslana v medresorsko obravnavo (OZ s podporo Artservisa, 2. 7. 2012, pdf)